Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Hipolit
žvenkelj samostalnik moškega spola
Vorenc
žvenkelj m, F2, rapulum, -li, ṡgunou bát, ali ṡhvenkil; rapulum, -li, ṡgoná ṡhvenkil
Črnovrški
žvenkelj
Hipolit
žvenkeljc samostalnik moškega spola
SSKJ²
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
Pravopis
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́) slišati ostre ~e; pojm. ~ kozarcev
Celotno geslo Etimološki
žvenkȅt – glej žvȅnk
Pleteršnik
žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
SSKJ²
žvenketánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenketati: poslušati žvenketanje kovancev, kozarcev
Pleteršnik
žvenketȃnje, n. das Klingeln, das Klirren; ž. orožja.
Hipolit
žvenketanje samostalnik srednjega spola
SSKJ²
žvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
    žvenketáje :
    kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
    žvenketajóč -a -e:
    kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
Pravopis
žvenketáti -ám tudi žvenketáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; žvenketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) Šipe ob tresljajih ~ajo; žvenketati z/s čim ~ s ključi; poud. ~ z orožjem |groziti z vojno|
Celotno geslo Etimološki
žvenketáti – glej žvȅnk
Pleteršnik
žvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren.
Hipolit
žvenketati glagol
Besedje16
žvenketati glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
SSKJ²
žvenkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje
● ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
Pleteršnik
žvenkljȃnje, n. das Klingeln, das Geklingel; das Schellengeläute.
SSKJ²
žvenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali
    žvenkljajóč -a -e:
    žvenkljajoči kovanci
Število zadetkov: 579086