Fran

ženfta -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženfta sam. ž ♦ P: 2 (DB 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženftar samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženftica samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženftica ž, F2, arcella, kozhijza, ali ẛhejnftiza; lecticula, -ae, ṡhenftiza, maihina k'noſhnî kozhÿza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženíca -e ž (í)
1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice
2. ženka, ženkica: ima prijetno ženico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženíca -e ž, člov. (í) manjš.; poud. |drobna starejša ženska|
ženíčin -a -o (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženíca – glej žéna

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženíca, f. dem. žena; das Weibchen; dobra ž.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženica [ženíca] samostalnik ženskega spola

ženica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženica samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženica ž, F9, coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; ehinus, yeṡh ṡheniza; foemela, ṡheniza; initus, -us, ṡdruṡhenîe, ali ṡméſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; muliercula, ṡheniza; phasiana, -ae, faṡhanova ṡheniza; sunamitis, ena révna shalostna jetniza, ali shuniza[!]; uxorcula, -ae, ṡakonṡka ṡheniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženica -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženica sam. ž ♦ P: 7 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženica

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženič sam. m ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženíčica -e ž (í)
1. ekspr. ženica, ženička: prijazna ženičica jim je zapela staro ljudsko pesem
2. zastar. ženka, ženkica: misli na svojo ženičico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženíčica -e ž, člov. (í) manjš.; poud. |ženica, ženska|
ženíčičin -a -o (í; ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

ženičica samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ženíčka -e ž (í)
1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pomagati ženički; stanoval je pri ljubeznivi stari ženički
2. ženka, ženkica: možiček in ženička

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.