Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
žgàti žgém nedov.
1. žgati, pripekati: Szunce szkoro i 'zgé KAJ 1870, 133; pren. Eti me peczi, eti me 'zgi BKM 1789, 207
2. kuhati žganje: z borojce palino, borovičko žgéjo AI 1878, 47
žgàti se žgém se sežigati se: ſztvári tiſzti tejla ſze 'zgéjo zvüna tábora KŠ 1771, 697
žgajóči tudi žgajóuči -a -e
1. žgoč: Din je sao 'zgajôcsi ogen z vüszt nyegovi TA 1848, 13; pren. miszli ogyen sgajoucſi KM 1783, 211; Med 'zgajôcsim trákom Ide trüden potnik KAJ 1870, 47
2. požigajoč: je Stevan II. 'sgajoucs i razbijajoucs kváre delao KOJ 1848, 25
Celotno geslo Pohlin
žgati [žgáti žg?m] nedovršni glagol

žgati

PRIMERJAJ: žgan

Hipolit
žgati glagol

PRIMERJAJ: žgajoč, žgan, žgeč

Vorenc
žgati nedov., F12, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; calcarius, kateri apnenize ẛyda, inu ẛhge; caustica medicamenta, arznie ẛa ſegreiti, inu vrozhe ſturiti, katerih muzh je de ẛhgó, vrozhino dadó; cremare, ẛhgati; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu ṡhgó v'Apulÿ; pavire, en flaiṡhter rovnati, s'kupai ṡhgati, vdarjati, gnêſti; praeurere, naprei ṡhgati, ali ṡlú ṡhgati; torrere, ſuſhiti, pezhi, ṡhgati, ſmoditi; urere, pezhi, ṡhgati; ustor, kateri tá mertva trupla ṡhge, ali pali; ustulare, paliti, ṡhgati; prim. žgan 
Svetokriški
žgati žgem nedov. žgati: sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati nedol. ǀ mu ymaio gauge na zhellu shgati nedol. ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati nedol. ǀ ogin vas shge 3. ed., sheio, inu lakoto terpite ǀ ta ogin taku mozhnu shgè 3. ed., inu pezhe te dushe ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé 3. ed., inu pezhe ǀ Raunu takorshen ogin je v' vizah, kateri zhiſti dushe v' gnadi Boshi mertve, kakorshen v' pakli sghé 3. ed. te fardamane dushe ǀ ta paklenski pak do vekoma bo njeh dushe shgal del. ed. m ǀ ali sakaj G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval, dokler vſy ty drugi elementi mu ſo offrovali, inu cilu ogin ſam ſebe je offroval, dokler te druge offre je shagal del. ed. m ǀ kadar ſo yh gajshlali, shgali del. mn. m, inu martrali žgati se žgati se: po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo 1. mn. ǀ kadar vashe dushe v' vizah ſe bodo pekle, inu shgale del. mn. ž
Besedje16
žgati glag. nedov. ♦ P: 16 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)
Črnovrški
žgati
Prekmurski
žgávčina -e ž žgalna daritev: Teda primes áldov 'sgávcsine KOJ 1845, 129
Pleteršnik
žgȃvəc, -vca, m. eine Person, die etwas brennt, der Brenner, Cig., C.
Hipolit
žgavec samostalnik moškega spola
Pleteršnik
žgavíca, f. die Nessel, Guts.-Cig.
Prekmurski
žgávni -a -o prid. žgalen: 'sgávnim dáram nebodes rad KOJ 1845, 129
Hipolit
žgavni pridevnik

GLEJ: žgalni

Pleteršnik
žgȃvščina, f. das Brandopfer, Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žgèč, žgę́ča, adj. brennend, heiß; žgeča kopriva, Mik.; žgeča voda, Mur.; — nam. žgoč.
Hipolit
žgeč deležnik

PRIMERJAJ: žgati

Vorenc
žgeč del., furunculus, -li, en ṡhpizhaſti ṡhgèzhi mihúr
SSKJ²
žgečkánje -a s (ȃ)
glagolnik od žgečkati: prijetno žgečkanje
SSKJ²
žgečkáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z rahlim premikanjem prstov po kakem delu telesa povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: žgečkati otroka; žgečkati po podplatih, pod nosom / žgečkati s slamico / brezoseb. mene ne žgečka
// z rahlim dotikanjem povzročati tak občutek: njeni lasje so ga žgečkali po vratu; prijetno žgečkati / volna jo žgečka
2. ekspr. delovati na organizem tako, da nastane reakcija; dražiti2: raznovrstna jedila so mu žgečkala nos / brezoseb. v grlu ga žgečka
    žgečkajóč -a -e:
    žgečkajoča trava
Pravopis
žgečkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žgečkánje; (-àt) (á ȃ) koga ~ otroka; brezos. Mene ne ~a; žgečkati koga po čem ~ otroka po podplatih
Število zadetkov: 583476