Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Črnovrški
žilast
Pleteršnik
žilàt, -áta, adj. 1) großäderig, Cig.; — 2) sehnig, Jan.; — 3) fladerig, Jan.
Hipolit
žilatepežen pridevnik
SSKJ²
žílav -a -o prid. (í)
1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilave noge, roke / žilav vrat kitast
// ki ima žile: žilava kamnina / žilavo meso polno trdega tkiva, kit
2. ki se težko lomi, drobi: žilav les; žilav material; žilava trava
3. suh, z močno razvitimi kitami: žilav konj; visok, žilav moški
4. ekspr. vzdržljiv, odporen1: to je žilav rod; opomogel si bo, saj je žilav / on je žilave narave
// zelo vztrajen, nepopustljiv: pridobiti si neodvisnost z žilavim bojem; žilavo prizadevanje za napredek / žilava volja do življenja
    žílavo prisl.:
    žilavo se braniti
Pravopis
žílav -a -o; bolj ~ (í) ~ les; ~e noge; poud. biti ~ |vzdržljiv, odporen; vztrajen, nepopustljiv|
žílavost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo Etimološki
žílav – glej žíla
Pleteršnik
žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.-C.
Pleteršnik
žílavəc, -vca, m. 1) ein träger Mensch, SlGor.-C.; — 2) neka rastlina, Valj. (Rad); prim. žiličnjak.
SSKJ²
žilavíti -ím tudi žiláviti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju: žilaviti grodelj
Pravopis
žilavíti -ím tudi žiláviti -im nedov. žilávi -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, žilavljèn -êna tudi žilávljen -a; žilavljênje tudi žilávljenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kovin. kaj ~ grodelj
Pleteršnik
žilavíti, -ím, vb. impf. frischen: ž. železo, Cig. (T.).
SSKJ²
žílavka -e ž (í)
1. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji zlasti v Hercegovini: nasaditi žilavko
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti žilavko
2. močen korobač iz posušene bikove žile: udariti z žilavko
Pravopis
žílavka -e ž (í) |trta|; snov. |vino|; števn. |korobač|
Pleteršnik
žílavka, f. = bikovica, der Ochsenziemer, Let.-C.
Pravopis
žílavo nač. prisl. (í) poud. ~ se braniti |vztrajno, nepopustljivo|
SSKJ²
žílavost -i ž (í)
lastnost, značilnost žilavega: žilavost delavčevih rok / žilavost korenine; žilavost lesa; žilavost materiala / ekspr. žilavost in podjetnost rodu vzdržljivost, odpornost
♦ metal. količina, ki kaže, pri kako močnem udarcu se preizkušanec prelomi
Celotno geslo Etimološki
žílavost – glej žíla
Pleteršnik
žílavost, f. die Zähigkeit.
Kamnarstvo
žílavost -i ž
Betonske konst.
žílavost -i ž
Število zadetkov: 583476