Fran

žíljka -e ž (ȋ)
bot. rastlina vlažnih gorskih travnikov s črtalastimi listi in rumenkasto belimi cveti v grozdastem socvetju, Tofieldia: tu raste žiljka / navadna žiljka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žíljka -e ž (ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žȋljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.-Glas.; — prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílna kamnína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílna ovójnica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílna ovójnica C₄-rastlín -e -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žȋłnast, adj. nervig, sehnig, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žilnast pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žilnast prid., F3, musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl; tenax, -cis, ṡkóp, derṡhèzh, ṡhylnaſt; venosus, -a, -um, ṡhylnaſt, polhin ṡhyl

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílnat -a -o prid. (ȋ)
ki ima veliko izrazitih, izstopajočih žil: žilnata noga, roka
// ki ima žile: žilnat marmor
♦ bot. mrežasto žilnat list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílnat -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a roka
žílnatost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žȋłnat, adj. 1) aderig, aderreich, vieladerig, gefäßreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) nervig, sehnig, Jan.; žilnata kita, Dict.; — 3) reich an Gängen: žilnata gora, ein Ganggebirge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žilnat pridevnik

PRIMERJAJ: žilnato

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žilnat prid., F2, ancylogosum, tá ẛ[h]ylnata vès pod jesikom; lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žilnato prislov

PRIMERJAJ: žilnat

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žilnato prisl., nervosè, kripkù, ṡhylnatu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílnatost -i ž (ȋ)
značilnost žilnatega: žilnatost bolnih nog
♦ bot. različna žilnatost listov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílni apnénec -ega -nca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílnica -e ž (ȋ) anat.
1. srednja, s krvnimi žilami prepletena plast zrkla: žilnica in mrežnica
2. notranja, s krvnimi žilami prepletena ovojnica osrednjega živčevja: pajčevnica in žilnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.

žílnica -e ž (ȋ) ~ v očesu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.