Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
žìnje -a s žima: Konj v répi má duge žinje AI 1878, 14
Celotno geslo Pohlin
žinje

GLEJ: šinje

Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Pleteršnik
žínjica, f. dem. žinja, = žimica, Mur.; das einzelne Rossschweifhaar, ogr.-C.
Pleteršnik
žȋnkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.
Prekmurski
žíonati -a -o prid. žuljav: ſzam doſzta glédao I 'sionate poplate SIZ 1807, 56
SSKJ²
žír -a m (ȋ)
plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir
// ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir
Pravopis
žír -a m (ȋ) v rokah imeti dva ~a; snov. nabirati bukov ~
Celotno geslo Etimološki
žȋr -a m
Pleteršnik
žȋr, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.-C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.-C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
Pleteršnik
žȋr, -ȋ, f. = žir m., Jurč., Ig (Dol.).
Celotno geslo Pohlin
žir [ž?r žir?] in [ž?ra] samostalnik moškega spola

plod bukve; žir

PRIMERJAJ: žirovje

Hipolit
žir (žer, žjer, žür) samostalnik ženskega spola
Vorenc
žir m, pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha
Botanika
žír -a m
Črnovrški
žir
SSKJ²
žiráfa -e ž (ȃ)
1. velika afriška žival z zelo dolgim vratom: čreda žiraf; vrat ima kot žirafa
2. rad. žarg. visoko mikrofonsko stojalo z ročico:
Pravopis
žiráfa -e ž (ȃ) čreda žiraf
Celotno geslo Etimološki
žirȃfa -e ž
Pleteršnik
žirāfa, f. die Giraffe (camelopardalis), Erj. (Ž.).
Število zadetkov: 583476