Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žível -a -o [živeu̯] medm. (ȋ)
1. izraža
a) željo, da bi kdo dolgo, uspešno živel: živel dobrotnik, kralj
b) slavljenje, poveličanje: živeli osvoboditelji; živel zmagovalec
c) željo, da bi se kaj ohranilo, uresničilo: živela republika; živela svoboda
č) navdušenje, odobravanje: živel prvi maj; živele počitnice
2. star., zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: živela, dolgo te ni bilo pri nas / mudi se mi naprej, živeli
● knjiž. kralj je mrtev, živel kralj izraža, da je umrlega kralja nasledil novi kralj; izraža, da se po koncu, odhodu enega vladarja, šefa sprejema, pozdravlja njegovega naslednika; prim. živeti, živio
Pravopis
žível1 -a -o [-u̯] povdk. (ȋ) ~ kralj; ~ zmagovalec; ~a republika
Pravopis
žível2 -a -o [-u̯] pozdrav. medm. (ȋ) star. Mudi se mi naprej, ~i
SSKJ²
žívelj -vlja m (ī) publ., s prilastkom
1. prebivalstvo, prebivalci: kmečki, mestni živelj; meja med nemškim in slovenskim življem
2. ljudje, ljudstvo: povezanost našega življa v tujini / življenje dijaškega življa dijakov
3. organizmi, bitja2: obstoj morskega življa
● zastar. o kulturnem življu ni sledu življenju
Pravopis
žívelj -vlja m z -em skup. (í; ȋ) publ.: mestni ~ mestno prebivalstvo; slovenski ~ v tujini ljudje, ljudstvo; morski ~ morska bitja, morski organizmi
Celotno geslo Etimološki
žívelj – glej žíti
Pleteršnik
žívəlj, -vlja, m. das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
SSKJ²
žíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na živa bitja: živna gibanja / živna moč življenjska
Pleteršnik
žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žȋvna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
Besedje16
živen del. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Pleteršnik
živeníca, f., vzhŠt.-C., pogl. želvenica.
Celotno geslo Pohlin
živenina [živenínanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

vsa živa bitja

Celotno geslo Etimološki
živénje – glej življénje
Pleteršnik
živẹ̑nje, n. = življenje, das Leben, Dict., Krelj, Schönl., Kast., Jsvkr., Ben.-Kl., nekateri novejši pisatelji.
Hipolit
živenje samostalnik srednjega spola

< živiti

Hipolit
živenje samostalnik srednjega spola

GLEJ: življenje

Vorenc
živenje s, F19, anima, duſha, leben, ẛhivénîe; capitale periculum, nevarnoſt tega ẛhivota, inu ẛhivenîa; evertere vitam, tú ṡhivenîe ṡgubiti; feſsus vitâ, réven, ſyt ṡhivenîa; temperies, -ei, prou ṡmaſnu ṡhivénîe; venire in vitam, v'ṡhivenîe priti, ſe roditi; vita, -ae, ṡhivenîe, leben, ṡhivot, ṡhitek
Svetokriški
živenje -a s 1. življenje: Ta ſmert je bila danaſs ratala tu shivejne im. ed. ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine im. ed., inu pozhitik ǀ tem pravizhnim je shivejnie im. ed., tem greshnim ſmert ǀ naſhe shivènie im. ed. je raunu kakor voda, katera tezhe po semli ǀ kakushnu je tu tekozhe naſhe shivenie im. ed., takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ rajtingo dajte od vashiga shivejna rod. ed. ǀ takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ od perve minute tvojga pozhetia, do ſadne minute tvoiga shiuejna rod. ed. ǀ kar ym je bilu potrebnu k'shivejniu daj. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne tož. ed. kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ pobulshajte per zajtu vaſse greshnu shiveine tož. ed. ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu shivejnie tož. ed. ǀ Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit vashe ſhivejne tož. ed. zhes Boga marmrate ǀ s'Kusi nijh greshnu shivenie tož. ed. ǀ leto premiſleozh nyh shiveinie tož. ed. bodo pobulshali ǀ vy, kateri enù takushnu skivejne tož. ed. pelete ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu shiveni tož. ed., kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ Nasha ſmert dishi po nashem shiveniu mest. ed. ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom or. ed. ſte reſerdili ǀ kateri bi miſlili s' enem brumnem shiveniam or. ed. ǀ s'nashijm greshnim shivenjam or. ed. ǀ en shpot s'ſvojm shjvejnam or. ed. Chriſtuſu sturj 2. prehrana, živež: nesabelena shpisha, inu neslana je nashe shivejne im. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne tož. ed. ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi Pomen ‛prehrana, živež’ se pojavi le v navedenih dveh primerih in je verjetno analogen po dvojnem pomenu besede → življenje, kjer je prvoten.
Besedje16
živenje sam. s ♦ P: 3 (KPo 1567, JPo 1578, TPo 1595)
Število zadetkov: 583476