Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
žvenkanje s, sonor, -oris, glaſnú ṡhvenkanîe
SSKJ²
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
Pravopis
žvénkati -am in žvênkati -am tudi žvenkáti -ám nedov. žvénkaj -te in žvênkaj -te tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; žvénkal -a in žvênkal -a tudi -àl -ála, žvénkat in žvênkat tudi -àt; žvénkanje in žvênkanje tudi žvenkánje; (žvénkat in žvênkat tudi -àt) (ẹ̑; ȇ; á ȃ) Šipe ~ajo ob sunkih vetra
Pleteršnik
žvę́nkati, -am, vb. impf. klingen, C.
Hipolit
žvenkati glagol

PRIMERJAJ: žvenkajoč, žvenkeč

Hipolit
žvenkeč deležnik

PRIMERJAJ: žvenkati

SSKJ²
žvénkelj -klja m (ẹ́)
nar. kembelj: zaslišati udarce žvenklja
Celotno geslo Etimološki
žvẹ́nkelj -klja m
Pleteršnik
žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.-Kl.
Celotno geslo Pohlin
žvenkelj [žvé?nk?lj žvé?nk?ljna] samostalnik moškega spola

kembelj

Hipolit
žvenkelj samostalnik moškega spola
Vorenc
žvenkelj m, F2, rapulum, -li, ṡgunou bát, ali ṡhvenkil; rapulum, -li, ṡgoná ṡhvenkil
Črnovrški
žvenkelj
Hipolit
žvenkeljc samostalnik moškega spola
SSKJ²
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
Pravopis
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́) slišati ostre ~e; pojm. ~ kozarcev
Celotno geslo Etimološki
žvenkȅt – glej žvȅnk
Pleteršnik
žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
SSKJ²
žvenketánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenketati: poslušati žvenketanje kovancev, kozarcev
Pleteršnik
žvenketȃnje, n. das Klingeln, das Klirren; ž. orožja.
Število zadetkov: 583476