Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
žveglár -a m piskač, kdor igra na piščal: Máli 'zveglár KAJ 1870, 140; I szpêvczi i 'zveglárje bodo szpêvali TA 1848, 71; I gláſz ti czitaráſov i muſikáſov i 'zveglárov ne bode vecs csüti KŠ 1771, 800; vido je 'zvegláre KŠ 1771, 30
SSKJ²
žvéglarica -e ž (ẹ̑)
nar. ženska, ki igra na piščal: žveglarica je nehala igrati
Pleteršnik
žvegláriti, -ȃrim, vb. impf. auf der Hirtenflöte spielen, C., M.
Prekmurski
žvegláriti -im nedov. piskati, igrati na piščalko: 'zveglárili ſzmo vám, i nej ſzte pléſzali KŠ 1771, 189; niki ſzo 'ſveglárili, i bobnyárili KM 1796, 60
žvegláriti se -im se piskati, igrati na piščalko: kakda ſze ſzpozna, ka ſze 'zveglári KŠ 1771, 518
SSKJ²
žvegláti -ám tudi žvéglati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑)
1. etn. igrati na žveglo: en godec je žveglal na žveglo, drugi pa igral na harmoniko
2. nar. igrati na piščal: deček je žveglal in pel
Pravopis
žvegláti -ám tudi žvéglati -am nedov. -àj -ájte tudi -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála tudi -al -ala, -àt tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; žveglánje tudi žvéglanje; (-àt tudi -at) (á ȃ; ẹ̑) na kaj ~ ~ žveglo
Pleteršnik
žvegláti, -ȃm, vb. impf. 1) auf der Hirtenflöte spielen, Cig., Jan.; — 2) schwätzen, plappern, KrGora.
Pleteršnik
žveglȃvəc, -vca, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig., Jan.
SSKJ²
žvéglica -e ž (ẹ̑)
nar. piščal: dečki si delajo žveglice; bezgova, vrbova žveglica
Pleteršnik
žvę̑glica, f. dem. žvegla.
Bovški
žvejf m
Pleteršnik
žvę́ka, f. die Plaudertasche, M.
Pleteršnik
žvekáč, m. 1) der Kauer, Cig., Jan.; — 2) der Kläffer, Škrinj.-Valj. (Rad).
SSKJ²
žvekálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žvečenje: žvekalna sposobnost zobovja / žvekalni organ organ za žvečenje, drobljenje hrane
♦ anat. žvekalne mišice žvečilne mišice
Pravopis
žvekálen -lna -o (ȃ)
žvekálni -a -o (ȃ) ~ organ
SSKJ²
žvekálka -e [žvekalka tudi žvekau̯ka] ž (ȃ)
anat. žvečilna mišica: žvekalke in obrazne mišice
Pravopis
žvekálka -e ž (ȃ) |mišica|
Geologija
žvekálna plôskev -e -kve ž
Geologija
žvekálna površína -e -e ž
SSKJ²
žvekálnik -a [tudi žvekau̯nik] m (ȃ)
zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih
Število zadetkov: 583556