Zadetki iskanja
žào tudi žàu prisl. žal: 'zau mi je KŠ 1754, 20; ſtero nyemi nebo 'zao KŠ 1754, 77; ne bode nyemi 'zao KŠ 1771, 682; z-czejloga ſzrczá mojega 'sao mi je KMK 1780, 79; 'Sáo nám je za tébe KOJ 1845, 130
žár -a in -ú m (ȃ)
1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša; jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk
// knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar
2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar; razgorevanje žara
// svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor
// toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom
3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: prenesti, prestaviti žar; peči, popeči, speči na žaru; stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe; dobrote, jedi, specialitete z žara / električni, plinski žar / segreti žar v pečici
4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar; biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem
// z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem
5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara
● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba
1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša; jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk
// knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar
2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar; razgorevanje žara
// svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor
// toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom
3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: prenesti, prestaviti žar; peči, popeči, speči na žaru; stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe; dobrote, jedi, specialitete z žara / električni, plinski žar / segreti žar v pečici
4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar; biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem
// z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem
5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara
● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba
žár -a m (ȃ) ~ na oglje; peči jedi na ~u, nad ~om; snov. pogasiti ~; pojm. segreti do ~a; greti se ob ~u ognja; neobč.: ~ novega dne zarja, zora; ~ draguljev sijaj, lesk; poletni ~ velika pripeka, vročina; poud. zadnji ~ upanja |zadnje upanje|
žȃr -a in žarȗ m
žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.-Mik., ogr.-Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.-C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — (fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
žár -a m žar, vročina, pripeka: je ſzedo vu 'sári ſzuncza KM 1796, 16; kak bo's mogao prebivati z-vekivecsnim 'sárom KM 1783, 210
žára -e ž (á)
posoda za shranjevanje pepela mrličev: žara s pepelom pokojnika / mrliška žara
♦ arheol. hišasta žara v obliki hiše, bivališča, znana v Evropi od pozne bronaste dobe do antike
// žari podobna posoda: iz bakrenih žar se je širil vonj kadila; volilna žara
posoda za shranjevanje pepela mrličev: žara s pepelom pokojnika / mrliška žara
♦ arheol. hišasta žara v obliki hiše, bivališča, znana v Evropi od pozne bronaste dobe do antike
// žari podobna posoda: iz bakrenih žar se je širil vonj kadila; volilna žara
žára -e ž
žára 1., f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.-Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).
žára 2., f. die Vase, die Urne, Jan., Ist.-C., Rut. (Zg. Tolm.); — prim. it. giara, Urne, Štrek. (Arch.).
žara samostalnik ženskega spola
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29481
- 29482
- 29483
- 29484
- 29485
- 29486
- 29487
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877