GLEJ: žareg
Zadetki iskanja
Hipolit
žarek samostalnik moškega spola
Vorenc
žarek m, F5, radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki letè; solis radius, ſonzhna ſvitloba, ſonzhni ṡharki; vapor ignis, ognîena ſopariza, ali ṡharki
Besedje16
Črnovrški
Bovški
Geologija
SSKJ²
žáren1 -rna -o prid., žárnejši (ȃ) knjiž.
1. žareč, močno sveteč: žarna luč; sijalo je žarno sonce / žarni bliski so razsvetljevali nebo
● knjiž. žarni venec svetniški sij, avreola; greti se ob žarni peči trajno žareči peči; knjiž. žarno poletno popoldne zelo toplo, vroče
2. žareč, bleščeč: žarni pogledi poslušalcev; žarna lica mladenke / žarna ljubezen zelo velika, strastna
1. žareč, močno sveteč: žarna luč; sijalo je žarno sonce / žarni bliski so razsvetljevali nebo
● knjiž. žarni venec svetniški sij, avreola; greti se ob žarni peči trajno žareči peči; knjiž. žarno poletno popoldne zelo toplo, vroče
2. žareč, bleščeč: žarni pogledi poslušalcev; žarna lica mladenke / žarna ljubezen zelo velika, strastna
- žárno prisl.:
žarno se bleščati; žarno rdeč plamen
SSKJ²
žáren2 -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žaro: žarni pokrov / žarni grob; žarno pokopališče
♦ arheol. žarno grobišče grobišče z žarnimi grobovi; kultura žarnih grobišč kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture
nanašajoč se na žaro: žarni pokrov / žarni grob; žarno pokopališče
♦ arheol. žarno grobišče grobišče z žarnimi grobovi; kultura žarnih grobišč kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture
Pravopis
Pravopis
Pleteršnik
žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.
SSKJ²
žarênje -a s (é)
glagolnik od žareti: žarenje je postalo izrazitejše; močno žarenje žerjavice / segreti kovino do žarenja / žarenje sonca, zvezd / žarenje večernega neba / žarenje jesenskega gozda
glagolnik od žareti: žarenje je postalo izrazitejše; močno žarenje žerjavice / segreti kovino do žarenja / žarenje sonca, zvezd / žarenje večernega neba / žarenje jesenskega gozda
Pleteršnik
žarẹ̑nje, n. 1) das Glühen, Mur.; — die Strahlung, Jan.; — 2) = žerenje, das Ranzigsein, das Räßen, Mur.
Gasilstvo
SSKJ²
žaréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa
2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari; zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo
// imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan
3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela
// biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra
4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja; ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele
5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode; med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja
// odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala
6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje; z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda
● ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljena
1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa
2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari; zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo
// imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan
3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela
// biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra
4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja; ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele
5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode; med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja
// odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala
6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje; z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda
● ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljena
- žarèč -éča -e:
bliski so žareč švigali z oblaka na oblak; žareč od sreče pripovedovati kaj; prstan z žarečimi kamni; žareč puščavski pesek; otrok je bil ves žareč; žareča lava, žica; žareče zvezde; žarečih lic so odhajali domov; pihati v žareče oglje; v soncu žareča okna; žareče oči
● trajno žareča peč peč na trdno gorivo, ki sorazmerno dolgo izgoreva; prisl.: žareče pogledati koga
Pravopis
žaréti -ím nedov. žári -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; žarênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Oglje ~i; poud. žareti od česa ~ ~ sreče |biti zelo srečen|; brezos. Na pobočju je žarelo od resja |je močno cvetelo resje|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29484
- 29485
- 29486
- 29487
- 29488
- 29489
- 29490
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877
Dostopnost