Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
žarílnica -e ž (ȋ)
metal. obrat za žarjenje kovinskih polizdelkov, izdelkov: delati v žarilnici
Pravopis
žarílnica -e ž (ȋ) delati v ~i
SSKJ²
žarílo -a s (í)
knjiž. sevalo: infrardeče žarilo
Pleteršnik
žarȋn, m. der ausgebrannte, glühende Docht in der Lichtflamme, die Lichtschnuppe, Fr.-C.; — der glühende Abfall beim Kienspan, Fr.-C.
SSKJ²
žarína -e ž (í)
1. kem. snov, ki ostane po žarjenju: stehtati žarino; sestava žarine
2. knjiž. žar, žarenje: žarina lic vročičnega bolnika; žarina ognja / opoldanska žarina sonca pripeka
Pravopis
žarína -e ž, snov. (í) stehtati ~o; pojm., neobč. ~ ognja žar, žarenje
Pleteršnik
žarína, f. 1) = žarin, C.; — 2) žȃrina, die Glut, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žarȋnje, n. coll. 1) glühende Lichtschnuppen, C.; — 2) die Glühasche, ogr.-C.
SSKJ²
žaríšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer je gorenje med požarom najmočnejše: ogenj se je iz žarišča razširil na sosednje prostore; usmeriti curek vode v žarišče požara
2. med. mesto v telesu, od koder se bolezen lahko širi: ugotoviti bolezensko, gnojno žarišče; žarišče vnetja / prvotno žarišče bolezni
3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: nastala so nova kulturna žarišča; vojno žarišče; žarišča nesoglasij, sporov; žarišče upora / miselno žarišče / publ.: biti v žarišču dogajanja; problem je v žarišču zanimanja
// kraj, prostor, kjer je svetloba, osvetljenost najmočnejša: stopiti v žarišče odrskih reflektorjev
♦ 
geol. žarišče potresa točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi; geom. žarišče gorišče
Pravopis
žaríšče -a s (í) ~ bolezni; ~ potresa; ~ upora; geom. gorišče; publ. biti v ~u dogajanja
Pleteršnik
žaríšče, n. der Brennpunkt, Sen. (Fiz.).
Avtomatika
žaríšče -a s
SSKJ²
žaríščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na žarišče: gasilci so usmerili vodne curke na žariščna mesta / žariščna infekcija infekcija, ki se razširi iz prvotnega žarišča v telesu / obravnavati žariščne probleme sedanjosti / žariščna razdalja goriščna razdalja / žariščna globina potresa
Pravopis
žaríščen -čna -o (ȋ)
žaríščni -a -o (ȋ) ~a mesta požara
Pleteršnik
žaríščən, -ščna, adj. zum Brennpunkt gehörig: žariščna dalja, die Brennweite, Žnid.
Geografija
žaríšče onesnaževánja -a -- s
Gasilstvo
žaríšče potrésa -a -- s
Gasilstvo
žaríšče požára -a -- s
SSKJ²
žaríščnica -e ž (ȋ)
fot. goriščnica: objektiv s kratko žariščnico
SSKJ²
žaríti -ím tudi žáriti -im nedov.(ī í; ā ȃ)
1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: žariti kovino; žariti iglo s plamenom / ekspr. sonce žari skale
// z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: žariti oglje
// metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: žariti ulitke, žico; žariti pri 1000 °C / žariti jeklo
2. ekspr. povzročati, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu žarila obraz / misel nanj jo je žarila
    žaríti setudi žáriti se knjiž.
    1. biti močno obsijan, osvetljen: od požara za hribom se je nebo žarilo; brezoseb. na vzhodu se že žari / hiše so se žarile v soncu
    2. biti viden, opazen zaradi odbijajoče se svetlobe: v rokah se mu je žaril meč / znamenje se ji žari na čelu
    3. izražati, kazati veliko čustveno vznemirjenost: pevcu se je žaril obraz; oko se ji je žarilo od veselja; brezoseb. dekletom se je žarilo v očeh
    žárjen -a -o in žarjèn -êna -o:
    žarjena žica
Število zadetkov: 595877