Zadetki iskanja
žaríti -ím tudi žáriti -im nedov. žári -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, žárjen -a in žarjèn -êna; žarjênje tudi žárjenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) kaj ~ iglo s plamenom; ~ oglje
žaríti se -ím se tudi žáriti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. Hiše se ~ijo v soncu; neobč., brezos. Na vzhodu se že ~i
žaríti se -ím se tudi žáriti se -im se (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) neobč. Hiše se ~ijo v soncu; neobč., brezos. Na vzhodu se že ~i
žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
žarìti se -ím se nedov. vnemati se, navduševati se: Lüsztvo sze vsze bolje za boj 'zarilo AIP 1876, br. 8, 2
žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.-Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
žarjávi -a -o prid. žareč: kak da bi 'sarjávi cslovek szkákao KOJ 1845, 116; pa 'zenszke prszi eden 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7; 'Zarjávo vôgelje pokrij nyé TA 1848, 114; Nego po czigánszkom 'sarjávo vógelje vu vodi vgasüjejo KOJ 1845, 110; gde od bolesti žarjave gorzdigáva nogé AI 1878, 11; pren. V-onom vrêmeni je 'zarjav boj teko prôti nasoj domovini AIP 1876, br. 2, 2
žarjávoča -e ž žerjavica, vročica: Szkôz lisztik je zacsüla mlado'zencza vüszt 'zarjávocso AIP 1876, br. 2, 6
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29487
- 29488
- 29489
- 29490
- 29491
- 29492
- 29493
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877