Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
žarnoók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) neobč. |ki ima žareče oči|
žarnoókost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) neobč.
Pleteršnik
žarnoòk, -ǫ́ka, adj. strahläugig, Zora.
Urbanizem
žárno pokopalíšče -ega -a s
Pleteršnik
žárnost, f. 1) die Gluthitze, die Glutröthe, Z.; — 2) die Ausstrahlungswärme (phys.), h. t.-Cig. (T.).
Pleteršnik
žárnovi, m. pl. die Nägelmale, Valj. (Rad); — prim. žarnogli.
Pravopis
žaro.. prvi del podr. zlož. žaromèt
Geologija
žaroizgúba -e ž
Pleteršnik
žaromèr, -mę́ra, m. der Glutmesser, Cig.; das Pyrometer, Cig. (T.); (češ.).
SSKJ²
žaromèt -éta m (ȅ ẹ́)
svetilo, pri katerem se z usmerjanjem svetlobe z zrcalom, s sistemom leč povečuje svetilnost: žaromet posveti, ugasne; prižgati žaromet; usmeriti žaromet na oder; razsvetljevati cesto, letališče z žarometi; slepeča svetloba žarometa; zrcalo žarometa; žarnica za žaromet; oči ji sijejo kot žarometi / avtomobilski, gledališki, televizijski žaromet
● publ. postaviti problem pod najmočnejše žaromete osvetliti, raziskati ga; publ. odgovarjati na vprašanja v siju žarometov pred (televizijskimi) kamerami; dogodek je kot žaromet osvetlil preteklost vzbudil, oživil spomin na preteklost
♦ avt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej
// svetloba, ki jo daje ta priprava: žaromet ga slepi; priti v snop žarometa
Pravopis
žaromèt -éta m (ȅ ẹ́) razsvetljevati oder z ~i; ~ ga slepi |svetloba žarometa|
Celotno geslo Etimološki
žaromȅt – glej žȃr
Gledališče
žaromèt -éta m
SSKJ²
žarométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na žaromet: žarometno ohišje / žarometni snopi svetlobe / žarometna žarnica
♦ avt. avtomobilska žarometna svetilka dodaten, navadno premičen žaromet, zlasti na specialnih vozilih
Pravopis
žarométen -tna -o (ẹ̑)
žarométni -a -o (ẹ̑) ~a žarnica
Pleteršnik
žaróta, f. die Glut: dušna ž., Levst. (Zb. sp.).
SSKJ²
žarovít -a -o prid. (ȋ) knjiž.
1. žarek2, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče / žarovita belina prta bleščeča
2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni žaroviti pogledi so ga omamljali bleščeči, žareči
Pravopis
žarovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) neobč.: ~a zarja žareča; ~ govornik zavzet, navdušujoč
žarovítost -i ž, pojm. (ȋ) neobč.
Pleteršnik
žarovȋt, adj. glutvoll, glühend, Bes.
SSKJ²
žarovítost -i ž (ȋ) knjiž.
1. žarkost1: žarovitost barv
2. ognjevitost: v delu se odraža avtorjeva nacionalna žarovitost / žarovitost njenega pogleda blesk, žar
Besedje16
žartva sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg4)
Število zadetkov: 595877