Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pravopis
žêja -e ž, pojm. (é) potešiti ~o; piti za ~o; poud. ~ po resnici, znanju |močna želja|
Celotno geslo Etimološki
žẹ́ja -e ž
Pleteršnik
žę́ja, f. der Durst; huda ž.; pekoča, žgoča ž., brennender Durst, Cig., Jan.; na žejo piti; žejo si ugasiti, potolažiti.
Prekmurski
žéja -e ž žeja: Velika 'zéja me tere BKM 1789, 75; Od velike 'séje omedlejvajoucſi KM 1796, 72; vu gládi i 'zéji KŠ 1771, 549; pren. Goſzpodnove rejcsi poſzlüsenyá glád i 'zéjo KŠ 1754, 4b
Celotno geslo Pohlin
žeja [žé?ja] samostalnik ženskega spola

žeja

Hipolit
žeja samostalnik ženskega spola
Vorenc
žeja žF7, consumor sitimerjem od ṡheje, konez jemlem; diabetes, -tisna ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; dipsasena ſtrupovita kazha te ṡheye, kazha maihina. Deut:8; restingvere sitimṡhéjo vgaſſiti; sitiens, -tisṡhein, ſuh od ṡheje; sitireṡhein biti, veliko ṡhejo iméti; sitis, -tisṡheja, velik lúṡht po eni rizhi
Svetokriški
žeja -e ž žeja: dokler timu vboſimu drofftine je bil odpovedal, sheja im. ed. je rasla ǀ de bi imel od sheie rod. ed. umreti ǀ ta reuni Ismael od ſheje rod. ed. je imel vmrèti ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo tož. ed. vgaſsil ǀ v' pakli eno vezhno lakoto, inu sheio tož. ed. terpj ǀ to bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio tož. ed. ǀ nebò utalashila nijh ſhejo tož. ed., inu lakato ǀ Tantalus dokler Bogovom ſe je bil pregreshil, vezhno ſejo tož. ed. terpi ǀ bosh s' vezhno shejo or. ed. v' pakli shtrajfan
Celotno geslo Megiser
žeja -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
žeja sam. ž ♦ P: 23 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Črnovrški
žeja
Celotno geslo Kostelski
žejaˈžẹːja -e ž
SSKJ²
žêjati -am nedov. (ȇ)
1. brezoseb. čutiti potrebo po pijači: hudo me žeja; pogosto ga žeja
2. povzročati občutek žeje: meso žeja; slane jedi nas žejajo
3. brezoseb., ekspr., navadno v zvezi s po čutiti močno željo, potrebo po čem: žeja ga po gorah; dandanes ljudi žeja po razvedrilu; žeja ga dobre besede
4. knjiž. živeti v pomanjkanju pijače, tekočine: ne bo vam treba ne gladovati ne žejati
Pravopis
žêjati -am nedov. -ajóč, -áje; žêjanje (ȇ) koga/kaj Pogosto ga ~a; poud. žejati koga česa ~a ga dobre besede |zelo si želi|; poud. žejati koga po čem ~a ga po gorah |Zelo si želi iti v gore|; žejati koga/kaj os. Slane jedi nas ~ajo; Meso ~a
Celotno geslo Etimološki
žẹ̑jati – glej žẹ́ja
Pleteršnik
žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.-Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.-Valj. (Rad).
Prekmurski
žéjati tudi žájati -am nedov. žejati, biti žejen: ercsé: 'zéjam KŠ 1771, 330; I ki ſzi pravo: 'séjam KM 1783, 79; gladüjemo i 'zéjamo KŠ 1771, 497; žéjajo k-studenci idejo BJ 1886, 14; naj ne 'zéjam KŠ 1771, 275; Oni nebodo potom lacſni, ni séali SM 1747, 31; csi ſto 'zája, naj hodi kmeni i pijé KŠ 1771, 290; pren. 'Zéjam lidém zvelicsanye BKM 1789, 75; ani ne ſéja ſzvétoga Sacramentoma TF 1715, 42; ni ne séia ſzvéti Sacramentom SM 1747, 42; 'zéja tebé düsa moja TA 1848, 49; i 'zéjajo praviczo KŠ 1771, 13; i'séjajo praviczo KMK 1780, 97; Blá'zeni oni, ki 'Zéjajo pravicso BKM 1789, 254
žejajóuči -a -e žejajoč: je Szin Bo'ſi rázpét 'séjajoucſi KM 1783, 237; 'Zéjajoucſi zcsemérom, on je napájeni BKM 1789, 76; 'Séjajoucſi je z-jeſziom napájani KM 1796, 10; pren. Oh Jezus 'sejajoucse moje düse vretina KM 1783, 131
žijajóči -a -e sam. žejajoči: Kâ napája düso 'zijajôcsi TA 1848, 90
Celotno geslo Pohlin
žejati [ž??jati ž??ja] nedovršni glagol

občutiti žejo; žejati

Hipolit
žejati glagol
Besedje16
žejati glag. nedov. ♦ P: 5 (*P 1563, TkM 1579, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)
Število zadetkov: 595877