Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
žę́łčnost, f. die Begier, Jan. (H.).
SSKJ²
želé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina, zdriz: jesti, kuhati žele; preliti z želejem; marmelade in želeji / jabolčni, pomarančni, ribezov žele
2. prozorno ali prosojno zdrizasto mazilo, krema: namazati lase z želejem; glicerinski žele; žele za nohte
// prozorna ali prosojna zdrizasta snov sploh: zmes se spremeni v žele / zobna krema v obliki želeja; v prid. rabi: žele bonboni
Pravopis
želé -êja m z -em snov. (ẹ̑ ȇ) preliti z ~em; ~ za lase
Celotno geslo Etimološki
želẹ̑ -ja m
Pravopis
želé.. tudi želé prvi del podr. zlož. (ẹ̑) želébombón tudi želé bombón
Pravopis
želébombón -a tudi želé bombón ~ -a m (ẹ̑ọ̑) lizati ~e
Celotno geslo NESSJ
želebron
Prekmurski
žèlec -lca m kdor kaj želi: mányi krvi 'zelec KAJ 1870, 68
Besedje16
želeč del. ♦ P: 2 (KB 1566, JPo 1578)
Prekmurski
želéjnje tudi želénje -a s
1. želja: 'Selejnye KMS 1780, A3; Tákſe 'zelejnye pa dá Sz. Duh vſzrczé KŠ 1771, 439; Medsztave, z-sterov sze nasse 'selejnye oglászijo KOJ 1833, 11; jeli minisztera 'zelênye privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; Ge 'ze nega ſzrczá dobrovolnoga 'zelejnya na dobro KŠ 1771, 436; z-stere szi vszáki od znanoszti 'zelenya 'ziho odgoni AI 1875, kaz. br. 1; Naſſe neporédno 'zelejnye tájmo KŠ 1754, 62; pobüdjáva 'zelejnye na hüda dela KŠ 1771, 440; vooznanyeno 'zelênye doprneszti obecsajo AI 1875, kaz. br. 2; On nyim je pa na eto želejnye etak odgôvoro BJ 1886, 41; ki jáko z-velikim 'selejnyem lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; od koga ſzo ſz. 'selejnya KM 1783, 101; i prisziljávali na podpiszanye protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128; ka od vogerszkoga sztrána naprêprinesenim 'zelenyam odgovárnyano bode AI 1875, br. 1, 1; i obládajmo naſſa huda 'selejnya KM 1796
2. hrepenenje: 'Selejnye düse v-Nébo KM 1783, 182; Hodi Jezus, me drágo 'selejnye SŠ 1796, 86; te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo v-düsi KAJ 1848, 7; na gorécse 'seljenye moremo ſze pobuditi KMK 1780, 53; Za ono tvoje 'selejnye KM 1783, 58; V-tvojo hi'zo 'zelejnye mám BKM 1789, 5; sze je zdaj 'selejnye pobüdilo vtisztoj Pannonii KOJ 1848, 7; szpuni vsze 'zelénye tvoje TA 1848, 5; zvelikim 'zelejnyem ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; ár je tebé ſzrczé moje z-velikim 'selejnyem csakalo KM 1783, 156; Dávas vernim, Ki jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299
Hipolit
želejoč (želeoč) deležnik

PRIMERJAJ: želejoče, želeti

Besedje16
želejoč del. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Hipolit
želejoče (želeoče) prislov

PRIMERJAJ: želejoč

SSKJ²
želélen -lna -o [tudi želeu̯na] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na želenje: spoznavalna in želelna sposobnost
// jezikosl. ki izraža željo govorečega, da se kaj uresniči: želelni naklon; želelna poved
Pravopis
želélen -lna -o (ẹ̑) Ta raba ni ~a
želélni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ naklon
želélnost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl.
Pleteršnik
želẹ́łən, -łna, adj. želẹ̑łni naklon, der Optativ (gramm.), Jan.
SSKJ²
želélnik -a [tudi želeu̯nik] m (ẹ̑)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje želelnega naklona: želelnik v latinščini
// želelni naklon:
Pravopis
želélnik -a [tudi u̯n] m (ẹ̑) jezikosl. želelni naklon
Pleteršnik
želẹ̑łnik, m. der Optativ (gramm.), Jan., Cig. (T.).
Pravopis
želèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) zelo ~a lastnost
želêni -a -o (é) dobiti ~o knjigo
želênost -i ž, pojm. (é)
Število zadetkov: 595877