Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pleteršnik
žéłən, -łna, adj., Cig., Krelj, pogl. željen.
Prekmurski
žèlen -lna -o
1. željen: Ali nej sam želna znati BJ 1886, 31; Ár eſcse ſztvorjenyá 'zelno csákanye csáka KŠ 1771, 465; vüha moja bodo szlisala 'zelna TA 1848, 77
2. zaželen: Dávno 'selni lübléni Jezus KMK 1780, 109; Oh ſzlatki, i 'selni Jezus KM 1783, 36; Ino 'zelna ſzlatkoszt BKM 1789, 3b; Csi vzemem té 'zelen dár tvoj KAJ 1848, 124; Od vogerszkoga sztrána je 'zelêno váma poszebnoszt AI 1875, br. 1, 2
Hipolit
želen deležnik

PRIMERJAJ: želeti

Avtomatika
želêna vrédnost -e -i ž
SSKJ²
želênje -a s (é)
glagolnik od želeti: hotenje prehaja v želenje; hrepenenje in želenje
Pleteršnik
želẹ̑nje, n. das Wünschen, das Verlangen, Cig., Jan., M., ogr.-Valj. (Rad); ž. po bogastvu, Krelj; — želénje, Valj. (Rad).
Hipolit
želenje samostalnik srednjega spola
Vorenc
želenje scupitusṡaṡhelán, ṡhelenîe
Besedje16
želenje sam. s ♦ P: 6 (TT 1560, TL 1561, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
Hipolit
želeoč deležnik

GLEJ: želejoč

Vorenc
želeoč del.F2, cupiensṡheleozh; desiderabilislubeṡniu, kateriga ṡhelè: ṡheliozhi
Hipolit
želeoče prislov

GLEJ: želejoče

Vorenc
želeoče prisl.cupideṡheleozhe
SSKJ²
želéti -ím nedov., žêlel (ẹ́ í)
1. čutiti v sebi željo, da je kdo deležen česa: vsem ljudem želi dobro, srečo; nikomur ne želi nič hudega; starši želijo otrokom srečno prihodnost; lepšega življenja mu ne more želeti, kot ga ima; želi mu, da bi bil zdrav
// izražati komu kako željo ob kaki priložnosti: pri slovesu jim je želel srečno pot; ob izročitvi diplom jim je želel mnogo uspehov v življenju; želeli so si lahko noč in šli spat / kot pozdrav dober dan želim; kot voščilo pri jedi dober tek želim; kot voščilo ob kakem dogodku, prazniku: vse najboljše za rojstni dan vam želimo; želim vam srečno novo leto
2. izražati hotenje
a) da osebek kaj dobi: v tej zadevi želijo dodatno pojasnilo; s pogajanji so dosegli le del tega, kar so sprva želeli / gost želi sobo v prvem nadstropju; prinesel mu je, kar je želel / v vljudnostnem vprašanju: želite še malo vina; dober dan, želite prosim
b) da kdo kaj naredi: želel je, da njegove stvari dostavijo na dom; želi, da ga ne motite; direktor želi, da mu redno poročajo / brezoseb. želeti bi bilo, da delo nadaljujete
c) da je kaj omogočeno: ponoči želijo v vseh prostorih red in mir; državljani želijo spremembo razmer
// z nedoločnikom izraža hotenje osebka, da uresniči kako dejanje: sporočite tajnici, da šef želi govoriti z njo; želim izvedeti, kdo je poškodoval stavbo hočem
3. imeti, izražati pripravljenost za
a) sprejem koga: podjetje ne želi novih delavcev; za to pot želi le izkušene tovariše
b) uresničitev česa: nasprotniki ne želijo pogajanj; mnogi ne želijo sprave; nadzor nad silami, ki želijo vojno
// z nedoločnikom izraža voljo, pripravljenost za kako dejanje: želijo odpraviti nepravilnosti v gospodarstvu; ne želi jim pomagati; želijo zmanjšati oborožitev; ne želijo se vmešavati v njihove notranje zadeve / ekspr. ne razume, kaj mu želi slika povedati / s tem dejanjem želi popraviti krivico / elipt. ni dosegel tega, kar je želel
    želéti si tudi želéti
    1. čutiti željo po čem: želi si miru, počitka, rešitve; zgodilo se je to, česar si je dolgo želel / želi si novo obleko; želela si je otroka / želi si pijače / želi si, da bi se sin vrnil
    // z nedoločnikom izraža željo po uresničitvi kakega dejanja: želi si plesati, potovati; želi si videti tuje kraje / elipt. želi si proč iti
    2. čutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom: opazila je, da si jo želi
    želèč -éča -e:
    dal mu je roko, želeč mu srečno pot; prijateljstva si želeč človek
    želèn tudi željèn -êna -o:
    priti do želenega počitka; dobiti želeno knjigo; želene lastnosti
Pravopis
želéti -ím nedov. žêli -íte, -èč -éča; žêlel -éla, -èt/-ét, -èn -êna; želênje; (-èt/-ét) (é í) komu kaj ~ otrokom srečno prihodnost; Želela sta si lahko noč; Dober dan ~im; želeti koga/kaj Za to pot ~i le izkušene planince; ~ dodatno pojasnilo; ~i, da ga ne motite; z nedoločnikom ~ijo izvedeti resnico; ~ pomagati bolnikom
želéti si -ím si (é í) česa ~ ~ počitka; Zgodilo se je to, kar si je dolgo želel; želeti si koga/kaj ~ ~ novo obleko; Želela si je otroka; ~i videti tuje kraje
Celotno geslo Vezljivostni G
želéti -ím nedovršni glagol, naklonski glagol
1.
kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj
Vsem ljudem želi srečo.
1.1.
kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.
2.
kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.
3.
kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.
Celotno geslo Pregovori
želeti je sestavina izrazov
Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu
V VARIANTI IZRAZOV: Če hočeš izgubiti prijatelja, mu posodi denar, Kaj je pesnik hotel povedati
Celotno geslo Etimološki
želẹ́ti -ím nedov.
Pleteršnik
želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.-Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.-Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad), ob gorenji Soči-Glas.).
Prekmurski
želèti -éjm nedov.
1. želeti: ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; nej doſzta 'seleti SIZ 1807, 10; Na blaſeno ſzmert ſeleim SM 1747, 2; i escse vecskrát 'zelejm KŠ 1754, 261; kakda váſz vſze 'zelejm vu lübeznoſzti KŠ 1771, 591; Selejm pokouro cſiniti KM 1783, 291; aki dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; ſteri ne 'zelejs pogibelnoszt grejsniki KŠ 1754, 243; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; kako zdai narodgyena Decza mleiko ſelei TF 1715, 8; Ar teilo ſelei SM 1747, 26; Ka 'zelej tá zapouvid KŠ 1754, 16; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Dobro vam on 'zelê BRM 1823, 5; Ki dobro vino 'zelê dobiti AI 1875, kaz. br. 8; csi nyemi hüdou 'zelejmo KŠ 1754, 37; tak i vi ſeleite mleiko reicſi Bosje TF 1715, 8; reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite SM 1747, 24; i angyeo zákona, ſteroga 'zelejte KŠ 1771, 815; 'Zejejjo, dabi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; zdrávje 'zelejjo KŠ 1771, 389; ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Oh! ne 'zeli záto i moje ſzmrti KŠ 1754, 232; Ne 'zelej lüczki 'zén BKM 1789, 183; i 'seli nyim KOJ 1845, 29; ſzi naſſega 'zitka ne 'zelmo KŠ 1754, 178; bratje, 'zelte proroküvati KŠ 1771, 520; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; peſzmi, ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3b; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870, 4; knige, ſtere ſzi dávno 'zelo vtvojem jeziki BKM 1789, 2; Geto je 'zelo vſze váſz KŠ 1771, 596; da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; kaj ſzo vnougi 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8
2. hrepeneti: I tvojo hi'zo 'zelejm BKM 1789, 4b; tak rávno 'selej dusa moja k-tebi KM 1783, 2; Jezus Tebé 'zelejmo BKM 1789, 37; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász BKM 1789, 11; I 'zelejo ktebi ſze vrnouti KŠ 1754, 246
3. terjati, zahtevati: Dativus 'selejo verbumi oni, z-sterimi imenüjemo KOJ 1833, 128
želejóuči -a -e
1. želeč: Ovo jaſz 'zelejoucſi ſztebov gúcsati KŠ 1754, 229; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; i ſzeo je vu edno ládjo, 'ſelejoucſi odidti KM 1796, 81; Melankton dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli 'zelejoucsi, da bi dén bio KŠ 1771, 426
2. hrepeneč: ma düsa csáka 'zelejoucs zdiháva BKM 1789, 206
želévči tudi želévši -a -e želeč: Dête szlatko mleko 'zelévcsi, pilô AI 1875, kaz. br. 8; i je vszáki dén vecs glászi csüti 'zelévsi mér AIP 1876, br. 9, 3
Število zadetkov: 595877