Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
želézen Frazemi s sestavino želézen:
bíti želéznih žívcev, iméti želézne žívce, iméti želézno rezêrvo, pomésti kóga/kàj z želézno mêtlo, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z želézno rôko, želézna rezêrva, želézna zavésa, želézni žívci
Celotno geslo Pregovori
železen je sestavina izrazov
Navada je železna srajca
Celotno geslo Etimološki
želẹ́zen – glej želẹ́zo
Pleteršnik
želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
Prekmurski
želèzen -zna -o prid.
1. železen: vzemite gori zvelicsánſztva Siſsak (ſelezni klobüg) SM 1747, 27; ino obej v-'selezno skrinyo poloseno KOJ 1848, 6; vkakſté pehári 'zeleznom KŠ 1754, 203; I páſzao bode z'zeleznov sibov KŠ 1771, 771; je vnogo tam bilou, 'Zelezni klepácsov nikeliko ſztou BKM 1789, 325; prisla ſzta ktim 'zeleznim vrátam KŠ 1771, 379
2. v zvezi železna cesta železnica: na železnoj cesti AI 1878, 55
3. železnožupanijski: od nassega 'seleznoga Vármegyéva je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga jezika KOJ 1833, III; znaſimi Vogrſzkimi vu 'Zeleznoj, Szala i Somoczkoj ſztoliczi bodoucſimi ſzloveni vrét KŠ 1771, A6a; vu sopronszkom i 'seleznom vármegyévi szpodobno csini KOJ 1848, 25
Celotno geslo Pohlin
železen [želé?z?n] pridevnik

železen

Hipolit
železen pridevnik
Vorenc
železen prid., F43, aegis, -dis, en ẛheléẛni gvant; anchora, ẛheléẛna mazhka per barkah; caſsis, -dis, vel caſsida, ẛheléẛna kappa, zhelada; decipulum, kletka, ṡheléṡna liſſiza; galea, ṡheléṡni klabúk, zhelada; glans ferrea, ṡheleṡna kugla; irpices, ena ſorta ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti ṡoby; venetus color, plava farba, ali ṡheléṡna farba
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
Celotno geslo Megiser
železen pridevnik
Besedje16
železen prid. ♦ P: 19 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
železen
Celotno geslo Kostelski
železen ► žeˈlėːzėn -zna -ȯ prid.
SLA 3
železen
Glej:
SLA 3
železen
Glej:
Pleteršnik
želẹzȋt, adj. eisenhältig: železita voda, das Stahlwasser, Cig. (T.).
SSKJ²
želézje -a s (ẹ̑)
1. kosi železa, predmeti iz železa: nabirati odpadno, staro, zarjavelo železje; žepe je imel polne železja; rožljanje železja / z železjem zamrežena okna z železnimi križi
// okovje: z železjem obita lesena vrata; umetno kovano železje
2. ekspr. okovi, verige: jetnikom je na nogah žvenketalo železje; vkovati koga v železje
3. nar. železna past: pred kurnikom je nastavil železje
Pravopis
želézje -a s, skup. (ẹ̑) zbirati odpadno ~; poud. vkovati koga v ~ |v okove, verige|
Celotno geslo Etimološki
želẹ̑zje – glej želẹ́zo
Pleteršnik
želẹ̑zje, n. coll. eiserne Gegenstände; Eisenstücke; die eisernen Bestandtheile (z. B. beim Wagen); — eiserne Fesseln; v železje koga dejati; v železju mora delati, Mur.
Število zadetkov: 595877