Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Geografija
želézna zavésa -e -e ž
Smučanje
želézne vezí -ih -í ž
SSKJ²
želéznica -e ž (ẹ̑)
načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: železnica teče skozi sotesko; zgraditi železnico; stanovati ob železnici; prevažati tovor po železnici; elektrifikacija železnic; gosta mreža železnic / dvotirna, enotirna, ozkotirna železnica; gozdna, industrijska, jamska železnica; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta; nadzemna, podzemna železnica; transsibirska železnica / električna cestna železnica / kupiti otroku železnico igračo, ki predstavlja železnico
♦ žel. zobata železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive
// prevozno sredstvo na taki poti, zlasti vlak: potovati z letalom in železnico
// podjetje, ki se ukvarja s prometom po takih poteh: biti zaposlen pri železnici; državne železnice
● pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo
Pravopis
želéznica -e ž (ẹ̑) prevažati po ~i; biti zaposlen pri ~i; potovati z ~o; knj. pog. Hoče (iti) k ~i v železniško službo
Celotno geslo Etimološki
želẹ̑znica – glej želẹ́zo
Pleteršnik
želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.-Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.-C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
Geografija
želéznica -e ž
Črnovrški
železnica gl. ajzenpon
Celotno geslo Kostelski
železnica gl. ajzenpon
SSKJ²
želézničar -ja m (ẹ̑)
delavec pri železnici: delo železničarjev; šola za prometnike in druge železničarje
Pravopis
želézničar -ja m z -em člov. (ẹ̑)
želézničarka -e ž, člov. (ẹ̑)
želézničarjev -a -o (ẹ̑)
Celotno geslo Etimološki
želẹ̑zničar – glej želẹ́zo
Pleteršnik
želẹ̑zničar, -rja, m. der Eisenbahnarbeiter, C.; — der Eisenbahnbedienstete, nk.
Celotno geslo Kostelski
železničar gl. ajzenponar
SSKJ²
želézničarka -e ž (ẹ̑)
delavka pri železnici: železničarka pri zapornicah
Up. umetnost
želézničarska žêpna úra -e -e -e ž
SSKJ²
želézničarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na železničarje: železničarska kapa, uniforma / železničarska služba / železničarska šola / železničarska godba
Pravopis
želézničarski -a -o (ẹ̑) ~a služba
SSKJ²
želézničen -čna -o prid. (ẹ̑)
zastar. železniški: železnična proga / železnični vagon
Pleteršnik
želẹ̑zničən, -čna, adj. Eisenbahn-; železnična postaja.
Število zadetkov: 595877