Zadetki iskanja
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Čebelarstvo
Prekmurski
žèlno prisl. željno, hrepeneče: ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali KŠ 1771, A8a; Ka ſzo Proroczke, Dávno gláſzili 'zelno BKM 1789, 7; 'zelno hráno duhovno naide KAJ 1848, III; Zdáj szo podjármeni národje 'selno priliko popadnoli KOJ 1848, 5; Kaksté 'zelno bi je proszo KAJ 1870, 6
Prekmurski
žèlnost -i ž želja, hrepenenje: tou je moj’ga pokornoga ſzrczá 'selnoſzt KM 1783, 255; Od 'zelnoszti I 'zaloszti Gnán pojbics KAJ 1870, 29; Pogübi vſzo hüdo 'zelnoſzt BRM 1823, 87; dopuniti je dao 'zelnoszt nyihovo TA 1848, 63
SSKJ²
žêlo -a s (é)
1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
// s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
// s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
Pravopis
žêlo -a s (é) čebelje ~; poud.: ~ ljubosumja |veliko ljubosumje|; v odgovoru začutiti ostro ~ |zbadljivost|
žélo -a s
Pleteršnik
Hipolit
želo samostalnik srednjega spola
Vorenc
želo s, F6, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; aculeus, -ei, ẛhelu, ẛhpiza; fucus, -ci, zhermèl, kir nema ṡhela; incentivum, -vi, enu nadraſtenîe, ṡhelu, ali pergananîe, ſpodbodenîe; spiculum, -li, tudi ṡhelu per zhibellah; stimulus, -li, oſſen, oſty, ſhiba, ṡhelu, ojſtnik
Svetokriški
želo -a s želo: ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa, kakor ena zhebela preſs shella rod. ed. (I/1, 36) ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho. Tizam klun, zhebelli, sershenù, oſſi je dall shella tož. mn. (II, 357)
Besedje16
Čebelarstvo
Črnovrški
SSKJ²
žêlod -óda m (é ọ́)
plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu
♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj
// ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom
// kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle
plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu
♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj
// ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom
// kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle
Pravopis
žélod želọ́da m
Pleteršnik
žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Plužna-Erj. (Torb.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29532
- 29533
- 29534
- 29535
- 29536
- 29537
- 29538
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877
Dostopnost