Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Čebelarstvo
žêlni aparát -ega -a m
Čebelarstvo
žêlni kanál -ega -a m
Čebelarstvo
žêlni prekát -ega -a m
Prekmurski
žèlno prisl. željno, hrepeneče: ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali KŠ 1771, A8a; Ka ſzo Proroczke, Dávno gláſzili 'zelno BKM 1789, 7; 'zelno hráno duhovno naide KAJ 1848, III; Zdáj szo podjármeni národje 'selno priliko popadnoli KOJ 1848, 5; Kaksté 'zelno bi je proszo KAJ 1870, 6
Prekmurski
žèlnost -i ž želja, hrepenenje: tou je moj’ga pokornoga ſzrczá 'selnoſzt KM 1783, 255; Od 'zelnoszti I 'zaloszti Gnán pojbics KAJ 1870, 29; Pogübi vſzo hüdo 'zelnoſzt BRM 1823, 87; dopuniti je dao 'zelnoszt nyihovo TA 1848, 63
SSKJ²
žêlo -a s (é)
1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
// s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
Pravopis
žêlo -a s (é) čebelje ~; poud.: ~ ljubosumja |veliko ljubosumje|; v odgovoru začutiti ostro ~ |zbadljivost|
Celotno geslo Etimološki
žélo -a s
Pleteršnik
žélọ, n. der Stachel (z. B. der Bienen).
Celotno geslo Pohlin
želo [žélo] samostalnik srednjega spola

želo

Hipolit
želo samostalnik srednjega spola
Vorenc
želo sF6, aculeatus, -a, -umbodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; aculeus, -eiẛhelu, ẛhpiza; fucus, -cizhermèl, kir nema ṡhela; incentivum, -vienu nadraſtenîe, ṡhelu, ali pergananîe, ſpodbodenîe; spiculum, -litudi ṡhelu per zhibellah; stimulus, -lioſſen, oſty, ſhiba, ṡhelu, ojſtnik
Svetokriški
želo -a s želo: ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa, kakor ena zhebela preſs shella rod. ed. (I/1, 36) ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho. Tizam klun, zhebelli, sershenù, oſſi je dall shella tož. mn. (II, 357)
Besedje16
želo sam. s ♦ P: 7 (TL 1561, TT 1577, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Čebelarstvo
žêlo -a s
Črnovrški
želo
SSKJ²
žêlod -óda m (é ọ́)
plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu
 
bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj
// ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom
// kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle
Pravopis
žêlod -óda m (é ọ́) obmetavati se z ~i; skup. nabirati ~
Celotno geslo Etimološki
žélod želọ́da m
Pleteršnik
žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Plužna-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 595877