Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
žlaht [del besed. zveze] – ♦ P: 41 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SSKJ²
žláhta -e ž (ȃ)
1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani
2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta
● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov
Pravopis
žláhta -e ž, skup. (ȃ) neknj. ljud.: sorodstvo, sorodniki; Fant je naša ~ naš sorodnik
Celotno geslo Pregovori
žlahta je sestavina izrazov
Dober sosed je več vreden kot vsa žlahta, Žlahta, raztrgana plahta
Celotno geslo Etimološki
žlȃhta -e ž
Pleteršnik
žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.-Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
Prekmurski
žláhta tudi žlájhta tudi žlájta -e ž
1. sorodstvo, sorodniki: ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; tivárisa, ali nej ſzprepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; Od 'zláhte BKM 1789, 428; Od 'slájhte SŠ 1796, 158; povrnouti moremo nyihovoj 'zlájhti KŠ 1754, 53; Jaz tebé vzemem, ne pa tvojo cêlo 'zlájto AIP 1876, br. 9, 5; da ſzi pogocsimo z-drügov poſtenov 'slájhtov SIZ 1807, 21
2. rod: Sto je Kriſztuſa mati i 'zlájta KŠ 1771, 109; Poroudo ſze je od 'Zidovſzki roditelov 'zlájhte KŠ 1771, 157; Od raſzpétoga Kriſztuſa 'zlájte KŠ 1771, 328; nyegovoga národa ino 'slájhte je naplodo SIZ 1807, 4
Celotno geslo Pohlin
žlahta [žl?hta] samostalnik ženskega spola
  1. vrsta, kategorija
  2. sorodstvo
  3. svaštvo
Hipolit
žlahta samostalnik ženskega spola
Vorenc
žlahta ž, F49, agnatio, ẛhlahta; cognatio, narod, rúd, ṡhlahta; congener, od ene ṡhlahte rojen; degenerare, ſe po ṡhlahti ne vrézhi; geneologia, -ae, popiſſovanîe ene ṡhlahte, buque ene ṡhlahte; incestus, -us, vel incestum, -ti, kurbaria v'ṡhlahti, lotria s'ṡhlahto; linea paterna, verſta ozhine ṡhlahte, ali rodá; prosapia, -ae, ṡhlahta, ſtán; proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta; tradux, -cis, rodvina, ṡhlahta
Svetokriški
žlahta -e ž sorodstvo: njegovi priatelni, inu shlahta im. ed. ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal ǀ Bug perpusti de ti, inu tuoja cella shlahta im. ed. v'shpot pade ǀ ſo taku greshni, de blishne shlahte rod. ed. ſe neshonajo, temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ Nej shlahte rod. ed. taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti daj. ed. ǀ en Mashnik s'Kusi CerKoune prehodishe ſvojo shlahto tož. ed. obogati ǀ je proſsila sa suojo vbogo slahto tož. ed. ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto or. ed. dellajo ǀ katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno shlato or. ed. vse žlaht vsakovrsten: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent szhiton viſsij, inu vſe shlaht oroshje teh mozhnih ǀ kar kobilize pustè tu bodo kebri pojedili, inu kar kebri puſtè tu bodò vſe shlaht zheruie ſnedili ← srvnem. slahte ‛pokolenje, pleme, rod, izvor’
Celotno geslo Megiser
žlahta -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
žlahta sam. ž ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SLA 1
žlahta
Črnovrški
žlahta
Celotno geslo Kostelski
žlahta ► žˈlaːxta -e ž
Pleteršnik
žlahtȃnje, n. kemijsko ž., die Wahlverwandtschaft, Cig., Jan.; = izvoljeno ž., Vrtov. (Km. k.).
SSKJ²
žlahtáti se -ám se nedov. (á ȃ)
nar. imeti s kom sorodstvene stike, odnose: z materinim bratrancem se nismo nikoli žlahtali
// imeti s kom zelo prijateljske, zaupne odnose: v zadnjem času se družini zelo žlahtata
Pravopis
žlahtáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; žlahtánje; (-àt se) (á ȃ) pokr. |gojiti sorodstvene stike, odnose|: z/s kom Z bratranci se niso nikoli žlahtali; ~ ~ med seboj |gojiti prijateljske, zaupne stike|
Pleteršnik
žlahtáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) verwandt sein, Cig., Blc.-C.; mi se z vami nekaj žlahtamo, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) eine chemische Verbindung eingehen, Vrtov. (Km. k.).
Število zadetkov: 593620