Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pravopis
žlampáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žlampánje; (-àt) (á ȃ) kaj Svinja ~a pomije; nizk. ~ pivo |hlastno piti|
Celotno geslo Etimološki
žlampáti -ȃm nedov.
Pleteršnik
žlampáti, -ȃm, vb. impf. schlampen (mit Geräusch und gierig essen oder trinken); — iz nem.
Črnovrški
žlampati
Celotno geslo Etimološki
žlampotáti – glej žlampáti
Pleteršnik
žlampotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, Z.; — mit Geräusch fressen, (žlop-) C.; — prim. žlampati.
Hipolit
žlampotaža (zlompotaža, žlampotaža) samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
žlapǫ̑tək, -tka, m. ein verdorbenes Ei, jvzhŠt.
Pleteršnik
žláprtək, -tka, m. = žlapotek, Mur., SlGor.-C.
Pleteršnik
žláprtən, -tna, adj. verdorben (v. Ei), Danj.-M.
Celotno geslo Etimološki
žlȃr – glej šlájer
Besedje16
žlat gl. žlaht itd. ♦ P: 1 (TO 1564)
Pleteršnik
žlȃvs, m. studenec na ž., der Ziehbrunnen, SlGor.-C.
SSKJ²
žlávsa -e ž (ȃnar.
1. vodén, shojen sneg; plundra: hoditi po žlavsi; žlavsa na cesti
2. slaba jed, navadno redka: pojedli so nekaj tople koruzne žlavse
Pleteršnik
žlȃvsa, f. die Kothsuppe, besonders mit Schnee vermischt, jvzhŠt.
Pleteršnik
žlȃvsati, -am, vb. impf. schmutzen, C.
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
SSKJ²
žléb -a tudi -á tudi m, mn. žlebôvi tudi žlébi (ẹ̑)
1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb
// strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb
// podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka
// podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici
// kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb
2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb
3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni
// večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke
4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic
♦ 
agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir
Pravopis
žléb -a tudi žléb -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; mest. dv. in mn. tudi -éh (ẹ̑; ẹ̑ ȃ) strešni ~; nestrok. splezati po ~u |strok. po strešni odtočni cevi|; spuščati opeko po ~u; ~ v gorski steni; dolbsti ~ v desko
Celotno geslo Etimološki
žlẹ̑b -a in žlebȃ, žlebȗ m
Število zadetkov: 593620