Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
žlobedranje

GLEJ: žlobudranje

Celotno geslo Pohlin
žlobedrati

GLEJ: žlobudrati

SSKJ²
žlobódra -e ž (ọ̑)
ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so prekrite z žlobodro / hodili so po žlobodri snega in zemlje gosti, tekoči zmesi
Pravopis
žlobódra -e ž, snov. (ọ̑) poud. |plundra|
Celotno geslo Etimološki
žlobọ̑dra – glej žlabudráti
SSKJ²
žlobúdra -e ž (ȗ)
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: ne zmeni se za to žlobudro; on je prava žlobudra
2. slabš. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: vpili so v žlobudri, ki jo je komaj razumel / ta jezik je zame prava žlobudra
3. slabš. gosta, tekoča zmes: jama je bila polna glinaste žlobudre / izbruhana žlobudra
4. slaba pijača; čobodra: ponujali so jim rjavo žlobudro, ki ji pravijo kava
5. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po žlobudri
Pravopis
žlobúdra -e ž, snov. (ȗ) slabš. piti ~o |slabo pijačo|; pojm., slabš. govoriti nerazumljivo ~o |govorico|; člov., slabš. |kdor govori mnogo in nepomembne stvari|
Celotno geslo Etimološki
žlobȗdra – glej žlabudráti
Celotno geslo Pohlin
žlobudra [žlob?dra] samostalnik ženskega spola

klepetulja, blebetač

SSKJ²
žlobudráč -a m (á)
slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: želel se je znebiti tega žlobudrača
Pravopis
žlobudráč -a m z -em člov. (á) slabš.
žlobudráčka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
žlobudráčev -a -o (ȃ) slabš.
Tolkala
žlobudráč -a m
SSKJ²
žlobudránje -a s (ȃ)
glagolnik od žlobudrati: žlobudranje tujcev / žlobudranje žensk pri vodnjaku / žlobudranje deževnice po žlebovih
Celotno geslo Pohlin
žlobudranje [žlobudr?nje] (žlobedranje) samostalnik srednjega spola

klepetanje, žlobudranje

Svetokriški
žlobudranje -a s žlobudranje, klepetanje: Vi vener ſa letu nemarate, inu od vashiga shlobedraina rod. ed. ne nehate (V, 455)
SSKJ²
žlobúdrast -a -o prid. (ȗ)
ekspr. plundrast: sneg je kopnel in steze so se spreminjale v žlobudraste jarke
SSKJ²
žlobudráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. hitro in nerazločno govoriti: opotekal se je in nekaj žlobudral; ne vem, o čem žlobudrajo / žlobudrati po arabsko, v ljubljanščini
2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: sploh ne zna biti tiho, kar naprej žlobudra; žlobudrala sta o vsakdanjih stvareh
// slabš. govoriti, klepetati: najbrž je spet žlobudrala, zato ni nič slišala
3. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: otrok v prvih mesecih žlobudra; žlobudrati v sanjah / ptice so žlobudrale
4. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju čez kako oviro: izvirek žlobudra; voda žlobudra v žlebovih
// dajati temu podobne glasove: klopotci žlobudrajo v vinogradih / kotel nad ognjiščem že žlobudra voda v njem je že začela vreti
    žlobudrajóč -a -e:
    veselo žlobudrajoči tujci
Pravopis
žlobudráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žlobudránje; (-àt) (á ȃ) poud. |hitro, nerazločno govoriti|: kaj Pijanec je nekaj žlobudral
Celotno geslo Etimološki
žlobudráti – glej žlabudráti
Pleteršnik
žlobudráti, -ȃm, vb. impf., pogl. žlabudrati.
Število zadetkov: 593620