Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
žlobudrati [žlobudráti žlobudr?m] (žlobedrati) nedovršni glagol

klepetati, žlobudrati

Svetokriški
žlobudrati -am nedov. žlobudrati, klepetati: ſazhnete s' tajſto shlobedrat nedol. (V, 455) ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra 3. ed. (V, 511) ǀ pod celo masho, inu pridigo shlobedrate 2. mn. (V, 455)
SSKJ²
žlobudràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr.
1. ki veliko in hitro govori: žlobudravi prodajalci na tržnici
2. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: na stopnicah ga je ustavila žlobudrava soseda; precej je žlobudrav
● ekspr. žlobudrava govorica nerazločna, nerazumljiva; ekspr. žlobudravo pripovedovanje podrobnosti gostobesedno
    žlobudrávo prisl.:
    žlobudravo brati
Pravopis
žlobudràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. |nepremišljeno zgovoren|: ~a soseda; biti ~
žlobudrávost -i ž, pojm. (á) poud. |nepremišljena zgovornost|
Hipolit
žlobudravec samostalnik moškega spola

GLEJ: žlabudravec

Pravopis
žlobudrávo nač. prisl. (á) poud. ~ brati |nerazločno, nerazumljivo|
SSKJ²
žlobudrávost -i ž (á)
ekspr. lastnost žlobudravega človeka: žlobudravost otroka / s svojo žlobudravostjo je onemogočil resen pogovor
SSKJ²
žlobudrávščina -e ž (ȃ)
1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: glasno branje se je zlivalo v čudno žlobudravščino; v svoji nenavadni žlobudravščini jim je skušal nekaj dopovedati
2. slabš. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: pogovarjali so se v nekakšni mednarodni žlobudravščini; žlobudravščina pristaniških kramarjev / potepuha sta se sporazumevala v svoji žlobudravščini latovščini
Pravopis
žlobudrávščina -e ž, pojm. (ȃ) poud. otroška ~ |hitro, nerazločno govorjenje|
Pleteršnik
žlǫ̑d, m. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, Cig., Met.; — 2) = drsa, die Waldriese, C.; — prim. žlot.
Celotno geslo Etimološki
žlọ̑dra – glej plȗndra1
Pleteršnik
žlǫ̑dra, f. die Kothsuppe, C., Trst. (Let.); — prim. nem. Schlotter, Geschlotter, eine Art Schlamm.
Pleteršnik
žlǫ̑drast, adj. kothig (mit Wasser u. Schnee), C.
Hipolit
žlof samostalnik moškega spola
Besedje16
žlof sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)
Celotno geslo Pohlin
žlofati [žlofáti žlof?m] nedovršni glagol

klofutati

Svetokriški
žlofati -am nedov. klofutati: ſtu, inu ſtukrat shlofajo 3. mn. Chriſtusa s' shentovajnam ǀ Tebe po uſtah shloffaio 3. mn. ǀ shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili, inu shlofali del. mn. m Prim. pri Pohlinu ſhlofâm ‛colopizare, Maulschellen geben’; → žlafrnica.
Besedje16
žlohten gl. žlahten ♦ P: 1 (*P 1563)
Celotno geslo Kostelski
žlojtra ► žˈlọːi̯tra -e ž
SSKJ²
žlómarica -e ž (ọ̑)
zastar. plundra: sneg se je spremenil v žlomarico
Število zadetkov: 593620