Fran

žnabeljc samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žnabeljc m, F3, labellum, -li, ṡhnabelz, ṡhnabelzi; rostellum, -li, ṡhnabilz, ali klunik ene tyze

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnabl gl. žnabel ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnabla ž

• geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnable sam. ž mn. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnablj-

• 1/22 (ustnica) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/23 (usta) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnablja -e ž ustnica: Shegnane tvoje shnable im. mn. ǀ na cellem njegovim shivotu nej bilu glida bres ſoſebne bolezhine, ſunaj ſamiga jeſika, inu shnabel rod. mn. ǀ ſvoje shnable tož. mn. ſuhe je imel ǀ kakor tuoja molitva na shnable tož. mn. pride ǀ na shnablyh mest. mn. ena negnusna krota je sedela ← srvnem. snabel ‛kljun’, nem. Schnabel ‛kljun, usta’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnabljač samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žnabljast pridevnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

žnabljast prid., F3, chilo, ẛ[h]nablaſt; labeo, -onis, ṡhnabloviz, kateri jma velike ṡhnable, je ṡhnablaſt; labrosus, -a, -um, ṡhnablaſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnabljati ► žˈnabl’at -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnáblje – glej žnábelj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnablje žnabelj množinski samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnabljica

• 1/22 (ustnica) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnáblo -a s (á)
nižje pog. ustnica: imeti otečena, rdeča žnabla; brki nad žnablom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnáblọ, n. = žnabel, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnablost ž, brochitas, kriṡhoṡobnoſt, ṡhnabloſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnablovec m, labeo, -onis, ṡhnabloviz, kateri jma velike ṡhnable, je ṡhnablaſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnȃrati, -am, vb. impf. schmutzen, sudeln, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.

žnə̀c, m., Mur., pogl. žnjec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.