Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žôlčast1 -a -o [žou̯čast] prid. (ȏ)
podoben žolču: žolčasta tekočina / žolčast okus
♦ bot. žolčasti goban neužitna goba s svetlo rjavim klobukom in rožnato trosovnico, Tylopilus felleus
SSKJ²
žôlčast2 tudi žóličast -a -o [prva oblika žou̯čast] prid. (ȏ; ọ̑)
podoben žolci: gosta žolčasta jed
Pravopis
žôlčast1 -a -o [u̯č] (ȏ) gosta ~a jed |podobna žolci|
Pravopis
žôlčast2 -a -o [u̯č] (ȏ) ~a grenkoba
žôlčasti -a -o [u̯č] (ȏ) rastl. ~ goban
Pleteršnik
žȏłčast, adj. gallenartig, gallicht, Cig., Jan., C.
Hipolit
žolčast pridevnik
Pravopis
žolče.. [u̯č] prvi del podr. zlož. žolčevòd
SSKJ²
žôlčen -čna -o [žou̯čən] prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na žolč: žolčne snovi / žolčni napad / žolčna preiskava
♦ med. žolčni kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v žolču; žolčne kisline kisline, ki so v žolču; žolčna barvila snovi, ki dajejo barvo žolču
2. ekspr. jezljiv, togotljiv: žolčen človek; po naravi je zelo žolčen / žolčen glas
// strastno, popadljivo sovražen: biti žolčen zaradi česa / žolčni očitki; žolčen pogovor, prepir; žolčna kritika, razprava
    žôlčno prisl.:
    žolčno govoriti, pisati; žolčno rumene oči
Pravopis
žôlčen -čna -o [u̯č]; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȏ; ȏ) poud. ~ človek |jezljiv, togotljiv; popadljivo sovražen|
žôlčni -a -o [u̯č] (ȏ) ~i kamni
žôlčnost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ) poud.
Celotno geslo Etimološki
žȏlčen – glej žọ̑lč
Pleteršnik
žȏłčən, -čna, adj. gallig, Gallen-; žolčni mehur, die Gallenblase; žolčna bolezen, die Gallenkrankheit; žolčni kamen, der Gallenstein; žolčna kislina, die Gallensäure, žolčna tolšča, das Gallenfett, Cig. (T.).
Vorenc
žolčen prid., cholera, ẛholzhna boléẛan, tudi dertjè, griṡ, v'jedanîe, jeṡa
SSKJ²
žolčevòd -óda [žou̯čevod-] m (ȍ ọ́)
anat. cev, ki odvaja žolč iz jeter in žolčnika v dvanajstnik: zamašitev žolčevoda
Pravopis
žolčevòd -óda [u̯č] m (ȍ ọ́) anat. zamašitev ~a
Pleteršnik
žołčevòd, -vǫ́da, m. der Gallengang, Erj. (Som.).
Pleteršnik
žołčíca, f. die Gallsucht, Mur.; die Polycholie, Cig.
Pleteršnik
žółčiti, -im, vb. impf. gällen, Cig., Jan.
SSKJ²
žolčljív -a -o [žou̯čljiv-] prid. (ī í)
ekspr. jezljiv, togotljiv: po naravi je zelo žolčljiv / človek žolčljivega videza
// strastno, popadljivo sovražen: pisec kritike je preveč žolčljiv / žolčljiv ton polemike; žolčljive besede; žolčljiva ironija
    žolčljívo prisl.:
    žolčljivo reči
Pravopis
žolčljív -a -o [u̯č]; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. |jezljiv, togotljiv; popadljivo sovražen|
žolčljívost -i [u̯č] ž, pojm. (í) poud. |jeza, togotljivost; popadljiva sovražnost|
Pleteršnik
žȏłčnat, adj. gallig, voll Galle, Mur., Cig., Jan.
Število zadetkov: 593620