Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
žuganje sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595)
SSKJ²
žúgati -am nedov. (ū)
1. zamahovati z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: jezno, skrivaj mu je žugal / žugati s stisnjenimi pestmi, prstom
2. ekspr. groziti, pretiti: žugal je sestri, da mora oditi od hiše; oče je žugal s kaznijo / plaz žuga podreti hišo
    žugáje :
    govorila je, žugaje s prstom
    žugajóč -a -e:
    odšel je, žugajoč nam s pestjo; žugajoč prst
Pravopis
žúgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žúganje (ú; ȗ) komu jezno ~ sosedu; ~ s prstom; poud. žugati komu/čemu z/s čim ~ prestopniku s kaznijo |groziti, pretiti|
Celotno geslo Etimološki
žūgati -am nedov.
Pleteršnik
žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
Celotno geslo Pohlin
žugati [žúgati ž?gam] nedovršni glagol

zamahovati z iztegnjenim kazalcem v svarilo; žugati; pretiti

Hipolit
žugati glagol

PRIMERJAJ: žugajoč

Vorenc
žugati nedov., F4, intentare, prititi, ſe groṡiti, ṡhugati, napeti, napîniati; minari, ṡhugati, pritéti, ṡapritéti, ſe groṡiti; minitabundus, -a, -um, kateri prity, ṡhuga; minitari, minari, ṡhugati, pritéti
Svetokriški
žugati -am nedov. žugati, groziti, pretiti: Bug s'trashno ſhtimo sazhne shugat nedol. ǀ Ti O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish, nam shugash 2. ed. ǀ S. Duh sfarij, inu ijm shuga 3. ed. rekozh ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat, inu shugaio 3. mn. tebe v'jetie poſtavit ǀ Bug ozha je shugal del. ed. m Ierusalemu s'Kusi Preroka ſaphonia rekozh ǀ ſo y shugali del. mn. m ty Ajdy de jo bodo neusmilenu martrali
Besedje16
žugati glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Črnovrški
žugati
SSKJ²
žúgavec -vca m (ū)
1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu
2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem
Pravopis
žúgavec -vca m z -em člov. (ú; ȗ) poud. ne verjeti ~u |človeku, ki grozi, preti|
žúgavka -e ž, člov. (ú; ȗ) poud.
žúgavčev -a -o (ú; ȗ) poud.
Pleteršnik
žúgavəc, -vca, m. 1) der Droher, Cig., Jan.; — 2) der Zeigefinger, V.-Cig., C.; z žugavcem pod palcem pomencati, Glas.
Hipolit
žugaven pridevnik
Pleteršnik
žȗgica, f. dem. žuga; tako zovejo mlade gosi in race, C., BlKr., vzhŠt.
Celotno geslo Kostelski
žugica ► žȕgica -e ž
Pleteršnik
žȗgljaj, m. der Muck, Jan.
Hipolit
žugljiv pridevnik
SSKJ²
žúgniti -em dov. (ú ȗ)
1. zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: skrivaj mu je žugnila / žugniti s prstom
2. star. povedati, reči: nikomur ni žugnil o svoji nameri / niti besede ni žugnil rekel, spregovoril
Število zadetkov: 593620