Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
žvę́čenje, n. das Kauen.
Vorenc
žvečenje, žvečiti ipd. prim. dvečenje, dvečiti ipd.
SSKJ²
žvečílec -lca [žvečilca in žvečiu̯ca] m (ȋ)
kdor žveči: žvečilci žvečilnega gumija / žvečilec tobaka
Pravopis
žvečílec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȋ)
žvečílka -e [u̯k] ž, člov. (ȋ)
žvečílčev -a -o [u̯č] (ȋ)
SSKJ²
žvečílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; nikotinski žvečilni gumi z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; žvečilni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
Pravopis
žvečílen -lna -o (ȋ)
žvečílni -a -o (ȋ) ~e mišice; ~a tableta
žvečílni -ega m (ȋ) prakt.sp. kupiti ~ žvečilni gumi
Celotno geslo Etimološki
žvečȋlen – glej žvẹ́čiti
SSKJ²
žvečílka -e ž (ȋ) pog.
oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumi: letno proizvedejo okoli 5000 ton žvečilk različnih oblik, barv in okusov; odstranjevanje ostankov žvečilk; škatlica, zavojček žvečilk / nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja
Pravopis
žvečílka -e ž (ȋ) prakt.sp. žvečilni gumi
SSKJ²
žvečílni -ega m (ȋ)
žvečilni gumi: žvečilni brez sladkorja; zavitek žvečilnih; bonboni, čokolada in žvečilni
SSKJ²
žvečílo -a s (í)
1. kar se žveči: izpljuniti žvečilo
2. organ za žvečenje: zobje in druga žvečila
Pravopis
žvečílo -a s, snov. (í) izpljuniti ~; števn. |organ za žvečenje|
Celotno geslo Etimološki
žvečílo – glej žvẹ́čiti
Pleteršnik
žvečílọ, n. das Kauwerkzeug, Cig. (T.).
SSKJ²
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
// ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e:
    žvečeč drobiti grižljaj
Pravopis
žvéčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; žvéčenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grižljaj; slabš. ~ besede |nerazločno izgovarjati|; poud. dolgo ~ kako misel |dolgo premišljevati o čem|
Celotno geslo Etimološki
žvẹ́čiti -ēčim nedov.
Pleteršnik
žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
Celotno geslo Pohlin
žvečiti [žvečiti žvé?čim] nedovršni glagol

žvečiti

Celotno geslo Megiser
žvečiti
PRIMERJAJ: dvečiti
Število zadetkov: 593620