PRIMERJAJ: žvenkati
Zadetki iskanja
žvenkanje samostalnik srednjega spola
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
žvénkati -am in žvênkati -am tudi žvenkáti -ám nedov. žvénkaj -te in žvênkaj -te tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; žvénkal -a in žvênkal -a tudi -àl -ála, žvénkat in žvênkat tudi -àt; žvénkanje in žvênkanje tudi žvenkánje; (žvénkat in žvênkat tudi -àt) (ẹ̑; ȇ; á ȃ) Šipe ~ajo ob sunkih vetra
žvẹ́nkelj -klja m
žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.-Kl.
žvenkelj samostalnik moškega spola
žvenkeljc samostalnik moškega spola
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29660
- 29661
- 29662
- 29663
- 29664
- 29665
- 29666
- ...
- 29681
- Naslednja »
Število zadetkov: 593620