Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
žȗžlja 2., f. = mala lopatica za žerjavico, Drežnica-Erj. (Torb.); — prim. žežel.
Črnovrški
žužlja
SSKJ²
žužljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žužljati: žužljanje živalic v travi / za vrati se sliši žužljanje otrok
SSKJ²
žužljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v hlevu žužljajo brenclji
// dajati tem glasovom podoben glas: vretena so žužljala / potok enolično žužlja
2. nerazločno govoriti: žužljal je nekaj nerazumljivega
// vsebinsko prazno govoriti: na kratko povej, kar misliš, in ne žužljaj toliko
Pravopis
žužljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žužljánje; (-àt) (á ȃ) V travi ~ajo žuželke; poud. žužljati kaj ~ nekaj nerazumljivega |nerazločno govoriti|
Celotno geslo Etimološki
žužljáti -ȃm nedov.
Pleteršnik
žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.
Pleteršnik
žužljàv, -áva, adj. saumselig, zauderhaft, Mur.-Cig., Jan.
Pleteršnik
žužljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, Mur.-Cig., Jan.
Pleteršnik
žužljávost, f. die Saumseligkeit, die Zauderhaftigkeit, Cig.
SSKJ²
žúžnja -e ž (ū)
ekspr. kdor nerazločno govori: to žužnjo je težko razumeti
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
Pravopis
žúžnja -e ž, člov. (ú; ȗ) poud. |kdor nerazločno govori|
Pleteršnik
žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
SSKJ²
žužnjáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko posluša tega žužnjača
Pravopis
žužnjáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor nerazločno govori|
žužnjáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
žužnjáčev -a -o (á) poud.
Pleteršnik
žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
SSKJ²
žužnjálast -a -o prid. (á)
ekspr. ki nerazločno govori: žužnjalast starec / žužnjalasto govorjenje
Pravopis
žužnjálast -a -o; bolj ~ (á) poud. |nerazločno govoreč|
SSKJ²
žužnjálo -a s (á)
ekspr. kdor nerazločno govori: on je pravo žužnjalo
Pravopis
žužnjálo -a s, člov. (á) poud. |kdor nerazločno govori|
Število zadetkov: 595877