Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Pleteršnik
žvižgáč, m. der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig.
Davki
žvižgáč -a m
Pravo
žvižgáč -a m
Pravopis
žvižgáje nač. prisl. (ȃ) Granate so ~ preletavale strelske jarke
Hipolit
žvižgaječ deležnik

PRIMERJAJ: žvižgati

Pravopis
žvižgajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ fant; ~ udarec biča
Pravopis
žvižgálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) veselje ~ev
žvižgálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
žvižgálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
SSKJ²
žvižgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žvižganje: žvižgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvižgalnim koncertom
Pravopis
žvižgálen -lna -o (ȃ)
žvižgálni -a -o (ȃ) ~a tehnika
Pleteršnik
žvížgalica, f. das Pfeifen, die Pfeiferei, Cig.
Pleteršnik
žvižgȃłnica, f. die Pfeife: parna ž., die Dampfpfeife, DZ.
Hipolit
žvižgalnica samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
žvižgálọ, n. die Pfeife: parno ž., die Dampfpfeife, Cig. (T.).
SSKJ²
žvížganje -a s (í)
glagolnik od žvižgati: zaslišalo se je žvižganje / žvižganje lokomotiv / ptičje žvižganje / žvižganje krogel; žvižganje vetra / žvižganje nezadovoljnih gledalcev
Hipolit
žvižganje (zvižganje, žvižganje) samostalnik srednjega spola
Vorenc
žvižganje ssibilus, -liṡhviṡhganîe
Besedje16
žvižganje sam. s ♦ P: 1 (DB 1584)
Gledališče
žvížganje -a s
Celotno geslo Kostelski
žvižganje gl. zvizdanje
SSKJ²
žvížgati -am nedov. (í)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
// oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
// povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
● 
ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje :
    granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e:
    šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
Število zadetkov: 595877