Zadetki iskanja
žvížgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žvížganje (í) naučiti se ~; ~ skozi prste; Kos ~a; poud. žvižgati komu/čemu ~ govorniku |z žvižganjem izražati nestrinjanje, nezadovoljstvo|; ~ psu; poud. iti rakom žvižgat |ubiti se, umreti|; žvižgati kaj ~ znano pesem; žvižgati za kom/čim ~ ~ dekleti
žvížgati se -am se (í) neknj. pog., s smiselnim osebkom (ne) biti mar: komu Vse se mu ~a
žvížgati se -am se (í) neknj. pog., s smiselnim osebkom (ne) biti mar: komu Vse se mu ~a
žvížgati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s pihanjem skozi ustnično odprtino povzročati
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).
2.
kdo/kaj z visokimi, ostrimi glasovi dajati znamenja komu/čemu / za kom/čim
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.
žvížgati Frazemi s sestavino žvížgati:
íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, plésati takó, kot kdó žvížga
íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, plésati takó, kot kdó žvížga
žvížgati -am nedov.
žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
žvižgati nedov. 1. žvižgati: kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe dellal, je shuishgal del. ed. m, inu pejl (V, 35) 2. sikati: levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat nedol. (I/2, 16) ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, kazhe shvishgale del. mn. ž (III, 266) Drugi pomen je kalk po it. sibilare, ki pomeni ‛žvižgati’ in ‛sikati’.
žvižgati nedovršni glagol
žvížgati se -am se nedovršni glagol, netvorni (procesni/stanjski) glagol, navadno v 3. osebi
kdo/kaj komu/čemu ne biti mar
To, da nima službe, se mu /kratkomalo/ žvižga.
To, da nima službe, se mu /kratkomalo/ žvižga.
žvižgàv -áva -o tudi žvížgav -a -o prid. (ȁ á; í)
podoben žvižganju, žvižgom: zakričati z žvižgavim glasom
podoben žvižganju, žvižgom: zakričati z žvižgavim glasom
žvižgàv -áva -o tudi žvížgav -a -o; bolj ~ (ȁ á á; í) ~ glas
žvižgávost -i tudi žvížgavost -i ž, pojm. (á; í)
žvižgávost -i tudi žvížgavost -i ž, pojm. (á; í)
žvížgavec -vca m (í)
1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec
// ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci
2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec
// ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci
2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29784
- 29785
- 29786
- 29787
- 29788
- 29789
- 29790
- ...
- 29794
- Naslednja »
Število zadetkov: 595877