Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Pravopis
absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)
Celotno geslo Etimološki
absolȗten -tna prid.
Pleteršnik
absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
Besedje16
absolutia gl. absolucija ♦ P: 6 (TAr 1562, TO 1564, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)
Celotno geslo eSSKJ16
absolutia
Besedje16
absolutio sam. ž lat. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)
Celotno geslo eSSKJ16
absolutio samostalnik ženskega spola
versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Pravo
absolutio ab actione -- -- --
Pravo
absolutio ab instantia -- -- --
Besedje16
absolutioni [daj. ed.] gl. absolucijona ♦ P: 1 (TAr 1562)
Celotno geslo eSSKJ16
absolutioni
GLEJ: absolutio
SSKJ²
absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:
Pravopis
absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Celotno geslo Etimološki
absolutȋst – glej absolȗten
SSKJ²
absolutístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada
Pravopis
absolutístičen -čna -o (í) biti ~
absolutístični -a -o (í) ~ režim
absolutístičnost -i ž, pojm. (í)
SSKJ²
absolutizácija -e ž (á)
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
Pravopis
absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|
SSKJ²
absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Število zadetkov: 583476