Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
anakrúza -e ž (ȗ) slovstv. (nastop)
Pravopis
Anakságora -e in Anakságora -a m, oseb. i. (á; á) |grški filozof in naravoslovec|
Anakságorov -a -o (á), ●Anakságorin -a -o (á)
Svetokriški
Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras
Svetokriški
Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.
Geologija
ànaksiálna vŕsta simetríje -e -e -- ž
Geologija
ànaksiálni rázred -ega -éda m
Geologija
ànaksiálni rázred simetríje -ega -éda -- m
Svetokriški
Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.
Geologija
analcim -a m
Gemologija
analcím -a m
Geologija
analcimov bazált -ega -a m
Gemologija
analcít -a m
SSKJ²
análen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na anus: analna odprtina
Pravopis
análen -lna -o (ȃ)
análni -a -o (ȃ) ~a guba; psiht. ~a faza; ~a odprtina zadnjična odprtina
análnost -i ž, pojm. (ȃ)
Farmacija
analéptik -a m
Celotno geslo Etimološki
anales – glej anȃli
Celotno geslo eSSKJ
analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét]
    1. kdor ne zna brati, pisati
      1.1. ekspresivno kdor je o določenem področju slabo poučen ali ga sploh ne pozna
      1.2. slabšalno kdor nima vednosti, znanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet
SSKJ²
analfabét -a m (ẹ̑)
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada
// slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
Pravopis
analfabét -a m, člov. (ẹ̑) nepismeni; slabš. |nepoznavalec, nevednež|
analfabétka -e ž, člov. (ẹ̑)
Celotno geslo Etimološki
analfabẹ̑t -a m
Število zadetkov: 579086