Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

markacístka markacístke samostalnik ženskega spola [markacístka]
    ženska, ki vzdržuje planinske poti in jih označuje z markacijami
ETIMOLOGIJA: markacist
markíran markírana markírano pridevnik [markíran]
    2. ki je označen s čipom ali drugim znamenjem z namenom sledenja, razpoznave
    3. ekspresivno ki je predstavljen, nakazan v glavnih, osnovnih potezah
ETIMOLOGIJA: markirati
markíranje markíranja samostalnik srednjega spola [markíranje]
    1. označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti z markacijami
    2. označevanje živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevanje teritorija s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. iz gledališke umetnosti igranje vloge mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: markirati
markírati markíram nedovršni in dovršni glagol [markírati]
    1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
    2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
    3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
    4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
    5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
    6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. markieren iz frc. marquer ‛označevati, zaznamovati’, iz marque ‛znak, značka’, prevzeto iz germ. *marka- ‛znak’ - več ...
martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]
    1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis
    2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...
martínčkanje martínčkanja samostalnik srednjega spola [martínčkanje]
    ekspresivno izpostavljanje sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: martinčkati se
martínčkati se martínčkam se nedovršni glagol [martínčkati se]
    ekspresivno izpostavljati se sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: martinček
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
martínovo martínovega samostalnik srednjega spola [martínovo]
    praznik ob godu svetega Martina 11. novembra, ko se po legendi mošt spremeni v novo vino
ETIMOLOGIJA: po svetem Martinu Tourskem (316–397), ki goduje 11. novembra
mascarpone glej maskarpóne
maskarpóne maskarpóneja; tudi mascarpone samostalnik moškega spola [maskarpóne]
    kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: mascarpone
mastíf mastífa samostalnik moškega spola [mastíf]
    zelo velik kratkodlak pes rumenkaste, rjavkaste ali srebrno sive barve, s krepkim telesom, črnim gobcem, kožnimi gubami, zlasti na glavi, in manjšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: angleški mastif
STALNE ZVEZE: angleški mastif, neapeljski mastif, tibetanski mastif
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. mastiff, prvotneje ‛ukročen, udomačen (pes)’, iz srlat. mastivus k lat. mansuētus ‛krotek’
mát1 máta samostalnik moškega spola [mát]
    1. položaj pri šahu, v katerem je kralj napaden, nima možnosti za premik in napad ne more biti blokiran; SINONIMI: šah mat
    2. ekspresivno položaj pri športnem tekmovanju, ki vodi v poraz nasprotnika, nasprotne ekipe
STALNE ZVEZE: šah mat
FRAZEOLOGIJA: mat položaj, šah mat, Šah mat.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Matt iz it. matto, kar je skrajšano iz arab. besedne zveze aš šāh māt ‛kralj (je) mrtev’ - več ...
mát2 mát mát pridevnik [mát]
    ki je brez leska
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. matt ‛brez sijaja’ iz lat. mat(t)us ‛jokav zaradi opitosti, potolčen, žalosten’ < *maditus, iz madēre ‛vlažen biti, pijan biti’ - več ...
matírati1 matíram dovršni in nedovršni glagol [matírati]
    1. premagati nasprotnika pri šahu z neubranljivim napadom na njegovega kralja
    2. ekspresivno izvesti neubranljiv napad, zlasti v športu
ETIMOLOGIJA: mat
matírati2 matíram dovršni in nedovršni glagol [matírati]
    zmanjšati, odstraniti lesk
ETIMOLOGIJA: mat
mátni mátna mátno pridevnik [mátni] ETIMOLOGIJA: mat
matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik [matrijarhálni]
    2. v obliki matriarhalen, ekspresivno ki ima kot ženska vodilno vlogo na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. matriarchalis, glej matriarhat
matriarhát matriarháta samostalnik moškega spola [matrijarhát]
    1. družbena ureditev, v kateri imajo zlasti v družini vodilno vlogo ženske
    2. ekspresivno vodilna vloga žensk na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Matriarchat, angl. matriarchate, po zgledu patriarhat tvorjeno iz lat. māter + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
mávrah mávraha samostalnik moškega spola [máu̯rah]
    1. užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na satje; primerjaj lat. Morchella esculenta; SINONIMI: iz biologije užitni smrček
      1.1. ta goba kot hrana, jed
    2. votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: iz biologije smrček
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Maurache ali srvnem. maurache, morda prevzeto iz roman. *mauricula v pomenu ‛Mavrčica’ iz Maurus ‛Maver’ po temnejši barvi klobuka - več ...
Število zadetkov: 668872