Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Mo simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Mo, simbola za element molibden
mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla]
    sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: mozzarella
móča móče samostalnik ženskega spola [móča]
    1. stanje tal, ozračja ob pogostih, obilnih padavinah
    2. ekspresivno padavine, zlasti dež
    3. ekspresivno mokrota, vlaga
ETIMOLOGIJA: močiti
močeràd močeráda samostalnik moškega spola [močeràt močeráda]
    1. dvoživka črne barve z rumenimi lisami, manjšo glavo, daljšim valjastim telesom in daljšim okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra salamandra; SINONIMI: iz zoologije navadni močerad
    2. iz zoologije dvoživka z manjšo glavo, daljšim telesom, štirimi enako velikimi nogami in daljšim okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra
STALNE ZVEZE: navadni močerad, planinski močerad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȍčerad < slovan. *močeradь, nejasno, morda iz *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ + izpeljanka iz jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ - več ...
močeríl močeríla samostalnik moškega spola [močeríl] tudi [močeríu̯ močeríla]
    iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologije beli močeril, iz zoologije proteus
STALNE ZVEZE: beli močeril, črni močeril
ETIMOLOGIJA: iz slovan. *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ iz močiti
móčnat móčnata móčnato pridevnik [móčnat] ETIMOLOGIJA: moka
modràs modrása samostalnik moškega spola [modràs]
    strupena kača z rožičku podobnim kožnim izrastkom na glavi in verigi podobnimi lisami po hrbtu; primerjaj lat. Vipera ammodytes
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. madraso, trž. it. madras(o), iz lat. mataris ‛kopje’, keltskega izvora - več ...
móhant móhanta in môhant môhanta samostalnik moškega spola [móhant] in [môhant]
    mazav mehki sir iz kravjega mleka, ostrega vonja in pikantnega okusa, ki se tradicionalno izdeluje v Bohinju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz koroško nem. màchet ‛sir za mazanje’, iz knjiž. nem. machen ‛delati’, izhodiščni pomen je *‛kar je narejeno, pripravljeno’ - več ...
mojbóg in mójbog tudi mójbóg medmet [mojbók] in [mójbọk] tudi [mójbók]
    1. izraža, da je govorec pretresen, prestrašen
      1.1. izraža, da se govorec zgraža
      1.2. izraža, da je govorec neprijetno presenečen, zlasti nad sabo
    2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
    3. izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
ETIMOLOGIJA: moj + bog
mójster mójstra samostalnik moškega spola [mójstər]
    1. kdor zaradi znanja, izkušenj na določenem strokovnem področju kaj dela zelo dobro
      1.1. kdor kot najboljši, najizkušenejši član vodi umetniško skupino
      1.2. kdor skrbi za tehnično pripravo in izvedbo dogodka
      1.3. kdor doseže višjo stopnjo znanja, usposobljenosti v kaki duhovnosti
    2. kdor ustvarja vrhunska umetniška dela
      2.1. umetniško delo te osebe
    3. kdor je v čem zelo dober
    4. nekdaj kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrti
STALNE ZVEZE: FIDE mojster, kopališki mojster, kuharski mojster, mednarodni mojster, mojster FIDE, mojster fotografije, mojster karateja, veliki mojster
FRAZEOLOGIJA: male skrivnosti velikih mojstrov (česa), mojster besede, mojster čopiča, mojster groze, mojster kuhalnice, mojster nad mojstri, mojster okroglega usnja, mojster peresa, mojster pisane besede, mojster taktirke, mojster volana, sam svoj mojster, Vaja dela mojstra.
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. moistrъ, prevzeto iz dalmat. roman. ma(g)istre, glej magister - več ...
mójstrica mójstrice samostalnik ženskega spola [mójstrica]
    1. ženska, ki zaradi znanja, izkušenj na določenem področju kaj dela zelo dobro
      1.1. ženska, ki kot najboljša, najizkušenejša članica vodi umetniško skupino
      1.2. ženska, ki doseže višjo stopnjo v kaki duhovnosti
    2. ženska, ki ustvarja vrhunska umetniška dela
    3. ženska, ki je v čem zelo dobra
STALNE ZVEZE: FIDE mojstrica, kuharska mojstrica, mednarodna mojstrica, mojstrica FIDE
FRAZEOLOGIJA: mojstrica besede, mojstrica peresa, sama svoja mojstrica
ETIMOLOGIJA: mojster
mojstríti mojstrím nedovršni glagol [mojstríti]
    1. delati, da kaj postaja boljše
    2. v obliki mojstriti se postajati boljši, natančnejši, spretnejši
ETIMOLOGIJA: mojster
mójstrov mójstrova mójstrovo pridevnik [mójstrou̯ mójstrova mójstrovo] ETIMOLOGIJA: mojster
mojstrovína mojstrovíne samostalnik ženskega spola [mojstrovína]
    1. kar je narejeno, izvedeno zelo dobro
      1.1. vrhunsko umetniško delo
ETIMOLOGIJA: mojster
mójstrski mójstrska mójstrsko pridevnik [mójstərski]
    2. ki je narejen, izveden zelo dobro
STALNE ZVEZE: mojstrska kandidatka, mojstrska kmetija, mojstrski kandidat, mojstrski pas
ETIMOLOGIJA: mojster
mójstrsko prislov [mójstərsko]
    takó, da je narejeno, izvedeno zelo dobro
ETIMOLOGIJA: mojstrski
mójstrstvo mójstrstva samostalnik srednjega spola [mójstərstvo]
    1. lastnost koga, da kaj dela zelo dobro
      1.1. dejstvo, da je kaj narejeno zelo dobro
ETIMOLOGIJA: mojster
móka móke samostalnik ženskega spola [móka]
    1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
      1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
    2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk- ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
mokasín mokasína samostalnik moškega spola [mokasín]
    1. navadno v množini nizek prehodni ali poletni čevelj z ravnim podplatom in izrazitimi šivi, navadno brez vezalk
    2. navadno v množini, v indijanskem okolju obuvalo z mehkim podplatom, izdelano iz živalske kože
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mokassin in angl. moccasin iz algonk. (povhatansko) makasin ‛čevelj, obuvalo’ - več ...
mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast] STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: moka
Število zadetkov: 583476