Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

móknat móknata móknato pridevnik [móknat]
    3. ki je posut z moko ali umazan od moke
ETIMOLOGIJA: moka
mokríšče mokríšča samostalnik srednjega spola [mokríšče]
    iz biologije življenjski prostor s plitvo stoječo ali počasi tekočo vodo, za katerega so značilne vodne, vlagoljubne vrste
ETIMOLOGIJA: moker
mól1 móla samostalnik moškega spola [mól]
    iz kemije osnovna merska enota za izražanje množine snovi; simbol: mol
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Mol, angl., frc. mole, okrnjeno iz molekula
mòl2 môla samostalnik moškega spola [mȍl]
    morska riba s tremi, med seboj ločenimi hrbtnimi plavutmi, svetlejše sive, na zgornji strani zeleno modre ali sivo rjave barve; primerjaj lat. Merlangius merlangus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. molo < lat. mūlus ‛mula’ - več ...
mol3 simbol
    simbol za enoto mol
ETIMOLOGIJA: mol
molibdén molibdéna samostalnik moškega spola [molibdén]
    težko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Molybdän, angl. molybdenum, frc. molybdène iz nlat. molybdaenum, iz gr. mólybdos ‛svinec’
mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]
    majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae
STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...
mólski mólska mólsko pridevnik [mólski]
STALNE ZVEZE: molska masa, molska prostornina
ETIMOLOGIJA: mol
mónodráma mónodráme samostalnik ženskega spola [mónodráma]
    iz literarne vede, iz gledališke umetnosti drama, namenjena enemu nastopajočemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Monodrama iz novoklas. mono.. ‛eno.., samo..’ iz gr. mónos ‛sam, edini’ + drama
mónodrámski mónodrámska mónodrámsko pridevnik [mónodrámski] ETIMOLOGIJA: monodrama
mónokomédija mónokomédije samostalnik ženskega spola [mónokomédija]
    komedija, namenjena enemu nastopajočemu
ETIMOLOGIJA: (prevzeto iz nem. Monokomödie, frc. monocomédie) iz novoklas. mono.. ‛eno.., samo..’ iz gr. mónos ‛sam, edini’ + komedija
mónoksid mónoksida tudi monoksíd monoksída samostalnik moškega spola [mónoksit mónoksida] tudi [monoksít monoksída]
    iz kemije oksid, ki vsebuje samo en atom kisika
STALNE ZVEZE: ogljikov monoksid
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Monoxid) iz angl. monoxide, iz novoklas. mono.. ‛eno.., samo..’ iz gr. mónos ‛sam, edini’ + oksid
monsúm monsúma samostalnik moškega spola [monsúm]
    deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsun
ETIMOLOGIJA: k monsun
monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún]
    1. deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum
      1.1. sezonski veter, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ki zaradi velike temperaturne razlike piha z morja na kopno ali obratno
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...
monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski] STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: monsun
móps mópsa samostalnik moškega spola [móps]
    majhen kratkodlak pes bež, svetlo sive ali črne barve, s krepkim telesom, ploskim gobcem in krajšim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mops in niz. mop iz star. niz. moppen ‛kremžiti se, delati zlovoljen obraz’ - več ...
Mórsejev Mórsejeva Mórsejevo pridevnik [mórsejeu̯ mórsejeva mórsejevo] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda
ETIMOLOGIJA: po ameriškem izumitelju in slikarju Samuelu Finleyu Breesu Morsu (1791–1872), enem od avtorjev Morsejeve abecede
mótokultivátor mótokultivátorja samostalnik moškega spola [mótokultivátor]
    motorna naprava, navadno z dvema kolesoma, na katero se pritrdijo različni priključki za obdelovanje zemlje, košnjo
ETIMOLOGIJA: tako kot hrv., srb. motokultìvātor, rus. motokul'tivator, it. motocoltivatore iz moto(r) + frc. cultivateur ‛stroj za obdelovanje, plug’ iz cultiver ‛obdelovati, gojiti’ < srlat. cultivare iz lat. cultus ‛obdelovanje’, iz colere ‛obdelovati zemljo’
motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]
    1. vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta
      1.1. listi te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...
mozzarella glej mocaréla
Število zadetkov: 668872