Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

nonšalánca nonšalánce samostalnik ženskega spola [nonšalánca]
    1. vedênje, ravnanje ali govorjenje človeka, ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; SINONIMI: nonšalantnost
    2. lastnost, značilnost človeka, da duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov; SINONIMI: nonšalantnost
      2.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju; SINONIMI: nonšalantnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. nonchalance, glej nonšalanten
nonšalánten nonšalántna nonšalántno pridevnik [nonšalántən]
    1. ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj
      1.1. ki kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
    2. ki duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov
      2.1. ki kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. calēre ‛biti vroč, topel’ - več ...
nonšalántno prislov [nonšalántno]
    1. takó, da se zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj
      1.1. takó, da se kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
    2. takó, da duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov
      2.1. takó, da se kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju
ETIMOLOGIJA: nonšalanten
nonšalántnost nonšalántnosti samostalnik ženskega spola [nonšalántnost]
    1. vedênje, ravnanje ali govorjenje človeka, ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; SINONIMI: nonšalanca
      1.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
    2. lastnost, značilnost človeka, da duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov; SINONIMI: nonšalanca
      2.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju; SINONIMI: nonšalanca
ETIMOLOGIJA: nonšalanten
nóradrenalín nóradrenalína samostalnik moškega spola [nóradrenalín]
    iz medicine živčni prenašalec ali hormon, ki ga izloča sredica nadledvične žleze in vpliva na zvišanje krvnega tlaka, pospešuje srčni utrip, zlasti ob občutkih strahu, vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. noradrenaline, iz nor(malen) + adrenalin
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]
    1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
    2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
    3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...
novelíran novelírana novelírano pridevnik [novelíran] ETIMOLOGIJA: novelirati
novelíranje novelíranja samostalnik moškega spola [novelíranje]
    1. sprememba, dopolnitev veljavnega pravnega akta z novelo
      1.1. dopolnitev, prenova, izboljšanje česa sploh
ETIMOLOGIJA: novelirati
novelírati novelíram dovršni in nedovršni glagol [novelírati]
    1. spremeniti, dopolniti veljavni pravni akt z novelo
      1.1. dopolniti, prenoviti, izboljšati kaj sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. novellieren, iz novela
novelíst novelísta samostalnik moškega spola [novelíst]
    kdor se ukvarja s pisanjem novel
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Novellist, it. novellista, iz novela
novelístka novelístke samostalnik ženskega spola [novelístka]
    ženska, ki se ukvarja s pisanjem novel
ETIMOLOGIJA: novelist
novofundlándec novofundlándca samostalnik moškega spola [novofundlándəc]
    zelo velik dolgodlak pes, navadno črne ali rjave barve, s krepkim telesom, veliko glavo in krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: tvorjeno po zgledu angl. Newfoundland (dog) ‛novofundlandski (pes)’, po kanadskem otoku Nova Fundlandija
n-ti n-ta n-to in n-ta n-to vrstilni števnik [ênti] in [nə̀ti]
    1. iz matematike ki ustreza poljubnemu naravnemu številu v zapovrstju
    2. navadno ekspresivno ki ustreza poljubnemu, ne natančneje določenemu številu v zapovrstju
FRAZEOLOGIJA: na n-to potenco
ETIMOLOGIJA: n
nutricioníst nutricionísta samostalnik moškega spola [nutricijoníst]
    strokovnjak za nutricionistiko
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. nutritionist, frc. nutritionniste, iz poznolat. nutritio ‛hrana, prehrana’ < lat. nūtrīcium iz nūtrīcāre ‛prehranjevati, hraniti’
nutricionístika nutricionístike samostalnik ženskega spola [nutricijonístika]
    veda o prehrani ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: nutricionist
nutricionístka nutricionístke samostalnik ženskega spola [nutricijonístka]
    strokovnjakinja za nutricionistiko
ETIMOLOGIJA: nutricionist
nútrija nútrije samostalnik ženskega spola [nútrija]
    1. podgani podoben glodalec z velikimi oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Myocastor coypus; SINONIMI: bobrovka
      1.1. manj formalno krzno te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Nutria) iz špan. nutria < vulglat. *lutria iz lat. lutra ‛vidra’ - več ...
ó1 ó-ja tudi ó samostalnik moškega spola [ó]
    1. šestnajsta črka slovenske abecede
      1.1. samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
o2 predlog [o]
    1. uvaja vsebino govorjenja, izražanja, mišljenja
      1.1. uvaja vsebino, ki določa predhodni samostalnik
    2. starinsko izraža čas, ko se kaj dogaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., češ. o < pslov. *o < ide. *op(i) ‛blizu, na, ob, za’, tako kot lat. ob ‛proti, pred, po, zaradi’, litov. ap-, apiẽ ‛ob, o’ sorodno stind. ápi ‛tudi, k temu’ in ‛pri’, gr. epí ‛na, k, ob’ - več ...
ô3 in ó in ò medmet
    1. tudi s ponovljeno črko o izraža, da je govorec presenečen, vesel
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko o izraža, da je govorec prijetno začuden, navdušen, kaj občuduje
      1.2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
    2. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
      2.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, ker se vsebina naslednjega stavka ni uresničila
    3. kot členek, starinsko uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovori
    4. kot členek, tudi z večkrat ponovljeno črko o uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikanje
      4.2. kot členek, tudi z večkrat ponovljeno črko o uporablja se, ko govorec poudarja nasprotno izjavo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȏ, rus. ó, polj. o, imitativna beseda, v enakih in podobnih pomenih znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. oh, angl. oh, lat. ō, gr. ō, prim. oh
Število zadetkov: 668872