Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola [ornitologíja]
    1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem, opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic
      1.1. opazovanje, proučevanje ptic, zlasti kot ljubiteljska dejavnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz gr. órnis ‛ptica’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
ornitológinja ornitológinje samostalnik ženskega spola [ornitológinja]
    1. strokovnjakinja za ornitologijo
      1.1. ženska, ki zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ptičarka
ETIMOLOGIJA: ornitolog
ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški]
    2. ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic
ETIMOLOGIJA: ornitologija
oródnik oródnika samostalnik moškega spola [oródnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico s kom ali čim
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Instrumental, nlat. instrumentalis (iz lat. instrūmentum ‛orodje’) iz orodje - več ...
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, vsakemu oslu je jasno kaj, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
ôsica ôsice samostalnik ženskega spola [ôsica]
    1. manjša osa, zlasti mladič
    2. osi podobna žuželka, ki leže jajčeca v dele rastlin, ličinke ali jajčeca drugih žuželk; primerjaj lat. Dryocosmus, Ichneumonidae, Trichogramma
ETIMOLOGIJA: osa
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo]
    2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava
ETIMOLOGIJA: osiveti
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]
    3. ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim
ETIMOLOGIJA: siveti
oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]
    1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
oslaríja oslaríje samostalnik ženskega spola [oslaríja]
    1. slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno bedastoča
      1.1. slabšalno kar je neumno sploh
    2. kot medmet izraža govorčevo oceno, mnenje, da je povedano neustrezno, neprimerno, neumno; SINONIMI: bedarija
ETIMOLOGIJA: osel
oslìč oslíča samostalnik moškega spola [oslìč]
    1. navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno osliček
    2. morska riba brez lusk s podolgovatim trupom, večjo glavo in daljšo spodnjo čeljustjo; primerjaj lat. Merluccius merluccius
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: osel, v drugem pomenu (kakor hrv. ȍslić) prevod nar. it. asello, asinello, iz asino ‛osel’, ker glava te ribe spominja na oslovsko - več ...
oslíček oslíčka samostalnik moškega spola [oslíčək]
    1. navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno oslič
    2. igrača, model, ki predstavlja manjšega osla
STALNE ZVEZE: vodni osliček
ETIMOLOGIJA: osel
oslíčev oslíčeva oslíčevo pridevnik [oslíčeu̯ oslíčeva oslíčevo] ETIMOLOGIJA: oslič
ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo] FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: osel
oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: osel
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc]
    1. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja
      1.1. skupina tekmovalcev za ta čoln
      1.2. veslaška disciplina za ta čoln
    2. skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
    3. iz literarne vede verz z osmimi zlogi
ETIMOLOGIJA: iz osmer iz osem
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar]
    1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar
ETIMOLOGIJA: ostriga
ostrúžek ostrúžka samostalnik moškega spola [ostrúžək]
    1. navadno v množini manjši odpadni del, kos snovi, ki nastane pri struženju, oblanju
      1.1. navadno v množini kar nastane z ribanjem, strganjem in spominja na tak del, kos snovi
ETIMOLOGIJA: iz ostružiti iz stružiti
ôštja in óštja medmet
    1. neformalno, primorsko izraža, da je govorec zaradi kake zunanje okoliščine nejevoljen, nestrpen
    2. kot členek, neformalno, primorsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ostia, prvotno ‛hostija’ - več ...
otírati otíram nedovršni glagol [otírati]
    1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: otreti
Število zadetkov: 668872