Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče]
    1. prostor, območje, kjer se živali plodijo
    2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati
    3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak
    4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego
ETIMOLOGIJA: ↑plod
Celotno geslo eSSKJ
plôščič plôščiča samostalnik moškega spola [plôščič]
    iz zoologije sladkovodna riba z bočno sploščenim trupom zelenkasto sive barve in daljšo predrepno plavutjo; primerjaj lat. Abramis brama
ETIMOLOGIJA: ↑plošča
Celotno geslo eSSKJ
plúndra plúndre samostalnik ženskega spola [plúndra]
    napol stopljen sneg, navadno shojen, zvožen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑pluti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč]
    neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; primerjaj lat. Phellinus
STALNE ZVEZE: sadni plutač
ETIMOLOGIJA: ↑pluta
Celotno geslo eSSKJ
plutónij plutónija samostalnik moškega spola [plutóni]
    umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Pu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Plutonium, frc., angl. plutonium iz nlat. plutonium, po planetu Plutonu
Celotno geslo eSSKJ
pnevmokók pnevmokóka samostalnik moškega spola [pneu̯mokók]
    iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in ob zmanjšani telesni odpornosti povzroča pljučnico, vnetja; primerjaj lat. Streptococcus pneumoniae
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. pneumococcus, okrajšano iz nlat. streptococcus pneumoniae ‛streptokok pljučnice’, glej ↑streptokok in ↑pnevmonija
Celotno geslo eSSKJ
pnevmokókni pnevmokókna pnevmokókno pridevnik [pneu̯mokókni] ETIMOLOGIJA: ↑pnevmokok
Celotno geslo eSSKJ
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zaimka v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
Po simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Po, simbola za element ↑polonij
Celotno geslo eSSKJ
pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se]
    1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
Celotno geslo eSSKJ
pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se]
    1. izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno navezati tesne, pogoste tesne stike, zlasti iz koristoljubja
    2. skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo
    3. ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti
    4. v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti
ETIMOLOGIJA: ↑bratiti
Celotno geslo eSSKJ
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]
    1. steči v manjši količini, navadno počasi
    2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
počíščen počíščena počíščeno pridevnik [počíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očiščen
      1.1. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očiščen
ETIMOLOGIJA: ↑počistiti
Celotno geslo eSSKJ
podcast glej pôdkast
Celotno geslo eSSKJ
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]
    1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
Celotno geslo eSSKJ
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]
    1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
    2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
      3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
podgánji podgánja podgánje pridevnik [podgánji] FRAZEOLOGIJA: podganja dirka, podganja luknja
ETIMOLOGIJA: ↑podgana
Celotno geslo eSSKJ
podgóbje podgóbja samostalnik srednjega spola [podgóbje]
    iz biologije mrežasto razrasel del glive iz nitk v zemlji, lesu ali drugi podlagi; SINONIMI: iz biologije micelij
ETIMOLOGIJA: iz pod gobo
Celotno geslo eSSKJ
pòdkápa pòdkápe samostalnik ženskega spola [pòtkápa]
    naglavno oblačilo z odprtino za oči ali cel obraz, ki se nosi zlasti pod čelado
ETIMOLOGIJA: ↑pod + ↑kapa
Število zadetkov: 668872