Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt]
    kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo
ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. , rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + kmet
pôlkno pôlkna samostalnik srednjega spola [pôlkno]
    navadno v množini zunanje okensko krilo, navadno leseno, za zatemnitev in zaščito pred vetrom, soncem, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. pǫlkn = knjiž. Balken ‛tram, bruno’ < stvnem. balko - več ...
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
    2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
polnolétnica polnolétnice samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnica]
    ženska, ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: polnoletnik
polnolétnik polnolétnika samostalnik moškega spola [pou̯nolétnik]
    kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mlajši polnoletnik
ETIMOLOGIJA: polnoleten
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
    1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
      1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: polnoleten
polonéza polonéze samostalnik ženskega spola [polonéza]
    1. počasnejši ples v tričetrtinskem taktu, po izvoru iz Poljske
      1.1. skladba, glasba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Polonaise) iz frc. (danse) polonaise, prvotno ‛poljski ples’ - več ...
polónica polónice samostalnik ženskega spola [polónica]
    1. iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: pikapolonica
    2. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: pikapolonica
ETIMOLOGIJA: nejasno - več ...
polónij polónija samostalnik moškega spola [polóni]
    v naravi redko prisoten radioaktivni element, ki nastane pri razpadanju urana, kemijski element; simbol: Po
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Polonium, frc., angl. polonium iz nlat. polonium, po imenu države Polonia ‛Poljska’, domovine Marie Skłodowske-Curie, ki ga je odkrila
pôlópica pôlópice samostalnik ženskega spola [pôu̯ópica]
    iz zoologije manjši sesalec z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, ki lovi ponoči in se prehranjuje zlasti z žuželkami; primerjaj lat. Prosimiae
ETIMOLOGIJA: pol + opica
polóščenka polóščenke samostalnik ženskega spola [polóščenka]
    neužitna lesna goba z lesketajočim se klobukom; primerjaj lat. Ganoderma
STALNE ZVEZE: sploščena pološčenka, svetlikava pološčenka
ETIMOLOGIJA: iz pološčiti iz loščiti
pôlšji pôlšja pôlšje pridevnik [pôu̯šji] ETIMOLOGIJA: polh
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt]
    1. ki ni povsem zaprt
    2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
    3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
    4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
ETIMOLOGIJA: pol + zaprt
pôlževka pôlževke samostalnik ženskega spola [pôu̯žeu̯ka]
    lističasta goba, navadno s sluzastim klobukom in betom; primerjaj lat. Hygrophorus
STALNE ZVEZE: marčna polževka
ETIMOLOGIJA: polž
pomišljáj pomišljája samostalnik moškega spola [pomišljáj]
    ločilo, ki se uporablja za ločevanje vrinjenih stavkov, v prirednih nestavčnih zvezah, pred vzdevki, v dvojnih imenih; znak:
ETIMOLOGIJA: pomišljati
pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan] ETIMOLOGIJA: pomokati
pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]
    1. potresti z moko ali povaljati v moki
    2. dodati moko med kuhanjem
ETIMOLOGIJA: iz mokati iz moka
pónčo pónča samostalnik moškega spola [pónčo]
    vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo na sredini, po izvoru iz Južne Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Poncho, angl. poncho) iz špan. poncho ‛pončo’, to pa iz nekega indijanskega jezika - več ...
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve]
    1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje
      1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
STALNE ZVEZE: prekucna ponev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
poniglàv ponigláva poniglávo tudi ponigláv ponigláva poniglávo tudi poníglav poníglava poníglavo pridevnik [poniglàu̯ ponigláva poniglávo] tudi [ponigláu̯ ponigláva poniglávo] tudi [poníglau̯ poníglava poníglavo]
    1. slabšalno ki kaj prikriva, naklepa
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prikrivanje, naklepanje
    2. ekspresivno ki je nagajiv, navihan
ETIMOLOGIJA: verjetno < *ponikloglav, iz ponikniti + glava, prvotno torej *‛takšen, ki gleda dol, v tla’ - več ...
Število zadetkov: 668872