- kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt]
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən]
- 1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
- 1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
- 1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
- 2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
polnolétnica polnolétnice samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnica]
- ženska, ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
polnolétnik polnolétnika samostalnik moškega spola [pou̯nolétnik]
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
- kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]
- 1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
- 1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
polónica polónice samostalnik ženskega spola [polónica]
- 1. iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinellidae; SINONIMI: pikapolonica
- 2. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. Coccinella septempunctata; SINONIMI: pikapolonica
polónij polónija samostalnik moškega spola [polóni]
- v naravi redko prisoten radioaktivni element, ki nastane pri razpadanju urana, kemijski element; simbol: Po
polóščenka polóščenke samostalnik ženskega spola [polóščenka]
ETIMOLOGIJA: iz pološčiti iz ↑loščiti
- neužitna lesna goba z lesketajočim se klobukom; primerjaj lat. Ganoderma
ETIMOLOGIJA: iz pološčiti iz ↑loščiti
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt]
- 1. ki ni povsem zaprt
- 2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
- 3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
- 4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
pôlževka pôlževke samostalnik ženskega spola [pôu̯žeu̯ka]
ETIMOLOGIJA: ↑polž
- lističasta goba, navadno s sluzastim klobukom in betom; primerjaj lat. Hygrophorus
ETIMOLOGIJA: ↑polž
pomišljáj pomišljája samostalnik moškega spola [pomišljáj]
- ločilo, ki se uporablja za ločevanje vrinjenih stavkov, v prirednih nestavčnih zvezah, pred vzdevki, v dvojnih imenih; znak: –
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
- 1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje
- 1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
poniglàv ponigláva poniglávo tudi ponigláv ponigláva poniglávo tudi poníglav poníglava poníglavo pridevnik [poniglàu̯ ponigláva poniglávo] tudi [ponigláu̯ ponigláva poniglávo] tudi [poníglau̯ poníglava poníglavo]
- 2. ekspresivno ki je nagajiv, navihan
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 135
- 136
- 137
- 138
- 139
- 140
- 141
- ...
- 33444
- Naslednja »
Število zadetkov: 668872