Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
prežgánka prežgánke samostalnik ženskega spola [prežgánka]
    juha iz na maščobi prepražene moke, vode, navadno z dodatkom žvrkljanih jajc
FRAZEOLOGIJA: kdo je po prežganki priplaval
ETIMOLOGIJA: prežgati
pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
pridévniški pridévniška pridévniško pridevnik [pridéu̯niški] STALNE ZVEZE: pridevniška beseda
ETIMOLOGIJA: pridevnik
prigódnica prigódnice samostalnik ženskega spola [prigódnica]
    literarno delo, zlasti pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem dogodku in se nanj vsebinsko navezuje
ETIMOLOGIJA: iz prigoden v pomenu ‛priložnosten’, verjetno iz pri godu ‛ob prazniku’
prigódniški prigódniška prigódniško pridevnik [prigódniški]
    2. ki nastane za praznovanje, proslavitev določenega dogodka
ETIMOLOGIJA: prigodnica
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti]
    1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih
      1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
    3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: prijatelj
prímabalerína prímabaleríne samostalnik ženskega spola [prímabalerína]
    1. najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini
    2. ekspresivno najvidnejši, glavni pripadnik skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. prima ballerina iz prima ‛prva’ in balerina
prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva]
    1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz pri + slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
prislôvni prislôvna prislôvno pridevnik [prislôu̯ni] STALNE ZVEZE: prislovna besedna zveza, prislovna zveza, prislovno določilo
ETIMOLOGIJA: prislov
príželjc príželjca samostalnik moškega spola [prížəlc]
    1. iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti
      1.1. tak živalski organ, navadno telečji, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz avstr. nem. Prüsel, knjiž. Briesel, kar etimološko ni pojasnjeno - več ...
prolaktín prolaktína samostalnik moškega spola [prolaktín]
    iz medicine hormon, ki ga izloča žleza hipofiza in vpliva na izločanje mleka iz mlečnih žlez
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. prolactin, iz + lat. lac ‛mleko’
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]
    1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
próteus próteusa samostalnik moškega spola [próteus]
    iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologije beli močeril, iz zoologije močeril
STALNE ZVEZE: črni proteus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. proteus, po imenu morskega božanstva s spreminjajočo se podobo, gr. Prōteús ‛Protej’
prótistrúp prótistrúpa samostalnik moškega spola [prótistrúp]
    1. sredstvo, snov, ki prepreči, zavre učinkovanje strupa
    2. ekspresivno kar deluje proti čemu neprijetnemu, neželenemu
ETIMOLOGIJA: proti + strup
próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín]
    iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin
STALNE ZVEZE: provitamin A, provitamin B5
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + vitamin
prozóren prozórna prozórno pridevnik [prozórən]
    1. ki prepušča svetlobo
      1.1. ki je tkan takó redko, da se skozenj vidi
      1.2. ki ni skaljen ali moten; SINONIMI: čist
    2. ekspresivno ki se ga da z lahkoto odkriti, spregledati
ETIMOLOGIJA: iz starejšega prozor ‛okno’, prevzeto iz hrv., srb. prózor, prvotneje *‛gledanje skozi’, iz pròzreti ‛gledati skozi’ - več ...
próžen próžna próžno pridevnik [próžən]
    1. ki se ob delovanju sile začasno upogne, raztegne
      1.1. ki se da upogibati, pregibati
    2. ki se z lahkoto giblje, premika, na videz brez telesnega napora
      2.1. ki je značilen za tako gibanje, premikanje
    3. ki se je sposoben prilagajati času, razmeram
    4. ki omogoča zadosten navor pri nižjih in srednjih vrtljajih
STALNE ZVEZE: prožna ponjava, prožna varnost
ETIMOLOGIJA: = češ. pružný ‛prožen, gibčen’ < pslov. prǫžьnъ iz prožiti, prvotno torej ‛ki se lahko napne, elastičen’ - več ...
próžno prislov [próžno]
    1. takó, da se ob delovanju sile začasno upogne, raztegne
    2. takó, da je lahkotno, na videz brez telesnega napora
    3. takó, da se je sposoben prilagajati času, razmeram
    4. takó, da omogoča zadosten navor pri nižjih in srednjih vrtljajih
ETIMOLOGIJA: prožen
próžnost próžnosti samostalnik ženskega spola [próžnost]
    1. lastnost česa, da se ob delovanju sile začasno upogne, raztegne
    2. lastnost česa, da se da upogibati, pregibati
    3. lastnost koga, česa, da se je zmožen prilagajati času, razmeram
    4. iz strojništva lastnost motorja, da ima pri nižjih in srednjih vrtljajih zadosten navor
STALNE ZVEZE: varna prožnost
ETIMOLOGIJA: prožen
Število zadetkov: 668872