Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

próžnostni próžnostna próžnostno pridevnik [próžnostni] ETIMOLOGIJA: prožnost
prstác prstáca samostalnik moškega spola [pərstác]
    podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: datelj, iz zoologije morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. prstac iz prst
pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast]
    ki spominja na prste ali je tak kot pri prstih
STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak
ETIMOLOGIJA: prst
pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč]
    suh, droben sneg
ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej pršeti - več ...
prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka]
    1. majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje
    2. stolu podoben, navadno plastičen ali lesen pripomoček podkvaste oblike za rojevanje
ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...
prvésnica prvésnice samostalnik ženskega spola [pərvésnica]
    1. iz medicine ženska, ki prvič rodi
    2. iz veterine samica, ki prvič skoti
ETIMOLOGIJA: prvi
pŕvopristópnica pŕvopristópnice samostalnik ženskega spola [pə̀rvopristópnica]
    1. ženska, ki prva osvoji vrh gore, prva prepleza plezalno smer
      1.1. ženska, ki prvič osvoji vrh gore
ETIMOLOGIJA: prvopristopnik
pŕvopristópnik pŕvopristópnika samostalnik moškega spola [pə̀rvopristópnik]
    1. kdor prvi osvoji vrh gore, prepleza plezalno smer
      1.1. kdor prvič osvoji vrh gore
    2. ekspresivno kdor prvič kaj izkusi, se česa loteva
ETIMOLOGIJA: iz prvi pristop
prvotísk prvotíska samostalnik moškega spola [pərvotísk]
    1. prva izdaja tiskanega dela
    2. iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva inkunabula
ETIMOLOGIJA: prvi + tiskati
psálm psálma samostalnik moškega spola [psálm] in [psáləm]
    1. iz literarne vede vsaka od sto petdesetih verskih pesmi, ki sestavljajo eno od starozaveznih knjig Svetega pisma
      1.1. iz glasbene umetnosti skladba za to pesem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Psalm in) lat. psalmus iz gr. psalmós, prvotneje ‛brenkanje’, iz psállō ‛brenkam’ - več ...
psalmíst psalmísta samostalnik moškega spola [psalmíst]
    pisec psalmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Psalmist in clat. psalmista iz gr. psalmistḗs, iz psalm
psálter psálterja samostalnik moškega spola [psálter]
    iz literarne vede, iz teologije zbirka psalmov ali njihovih predelav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Psalter in) clat. psaltērium ‛knjiga psalmov’, klas. lat. ‛vrsta brenkala’ iz gr. psaltḗrion ‛vrsta brenkala’, iz psállō ‛brenkam’ - več ...
psárna psárne samostalnik ženskega spola [psárna]
    podjetje, ki se ukvarja z vzrejo rodovniških psov
ETIMOLOGIJA: pes
psíca psíce samostalnik ženskega spola [psíca]
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje
    3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje žensko, tako da ji pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: pes
psíček psíčka samostalnik moškega spola [psíčək]
    1. navadno ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno slabšalno ščene
    2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: kužek
FRAZEOLOGIJA: kot psiček
ETIMOLOGIJA: iz psič iz pes
psíčka psíčke samostalnik ženskega spola [psíčka]
    navadno ekspresivno psica, zlasti manjša
ETIMOLOGIJA: iz psič iz pes
psovánje psovánja samostalnik srednjega spola [psovánje]
    1. izrekanje žaljivih besed komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
      1.1. kritiziranje česa na žaljiv, neprimeren način
ETIMOLOGIJA: psovati
psováti psújem nedovršni glagol [psováti]
    1. izrekati žaljive besede komu zaradi jeze nad njim, navadno v afektu
      1.1. kritizirati kaj na žaljiv, neprimeren način
ETIMOLOGIJA: = cslov. pьsovati hrv., srb. psòvati, nar. rus. psovátь ‛kvariti’, star. češ. psouti ‛psovati’, verjetno iz pes - več ...
psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka]
    žaljiva beseda, ki jo kdo izreče komu, ko izraža jezo nad njim
ETIMOLOGIJA: psovati
pst medmet
    1. tudi s ponovljeno črko s uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje
      1.1. tudi s ponovljeno črko s uporablja se, ko želi govorec koga pozvati, opomniti, naj o čem ne govori, kaj ohrani kot skrivnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje - več ...
Število zadetkov: 668872