Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
rárog rároga samostalnik moškega spola [rárok rároga]
    1. velik morski rak rdečkasto rjave barve z belkastimi pikami, dolgimi tipalkami in brez klešč; primerjaj lat. Palinuridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < pslov. *rarogъ iz *rarъ ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz *rarъ ‛krik, šum’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
    1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
      1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
    2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: ↑rastlina
Celotno geslo eSSKJ
rastlinjákov rastlinjákova rastlinjákovo pridevnik [rastlinjákou̯ rastlinjákova rastlinjákovo]
STALNE ZVEZE: rastlinjakov ščitkar
ETIMOLOGIJA: ↑rastlinjak
Celotno geslo eSSKJ
raševína raševíne samostalnik ženskega spola [raševína]
    1. neobdelano, grobo volneno blago, tkano zlasti na ročnih statvah
      1.1. preprosto oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: iz *raša, prevzeto (prek it. rascia) iz hrv., srb. rȁša ‛vrsta grobega domačega sukna’, iz stsrb. krajevnega imena Raša, ali iz nem. Rasch - več ...
Celotno geslo eSSKJ
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]
    1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
    2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača
Celotno geslo eSSKJ
raznokríli raznokríla raznokrílo pridevnik [raznokríli]
STALNE ZVEZE: raznokrili kačji pastir
ETIMOLOGIJA: iz razna krila
Celotno geslo eSSKJ
razoglàv razogláva razoglávo tudi razogláv razogláva razoglávo pridevnik [razoglàu̯ razogláva razoglávo] tudi [razogláu̯ razogláva razoglávo]
    ki je brez pokrivala
ETIMOLOGIJA: raz v pomenu ‛dol, z’ + ↑glava
Celotno geslo eSSKJ
razpízditi razpízdim dovršni glagol [raspízditi]
    1. vulgarno razjeziti, razburiti; SINONIMI: vulgarno popizditi
    2. v obliki razpizditi se, vulgarno razjeziti se, razburiti se; SINONIMI: vulgarno popizditi
ETIMOLOGIJA: ↑pizditi
Celotno geslo eSSKJ
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve]
    1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
    3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
Celotno geslo eSSKJ
razstrupíti razstrupím dovršni glagol [rasstrupíti]
    1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi
    2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma
    3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi
    4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑strup
Celotno geslo eSSKJ
razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje]
    1. proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje
    2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljati
Celotno geslo eSSKJ
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati]
    1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
    2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
    3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
    4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
Celotno geslo eSSKJ
razstrupljevánje razstrupljevánja samostalnik srednjega spola [rasstrupljevánje]
    proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljanje
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljevati
Celotno geslo eSSKJ
ráža ráže samostalnik ženskega spola [ráža]
    1. iz zoologije morska riba rombaste oblike s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, usti in škrgami na spodnji strani telesa in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Batoidea
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. rȁža iz dalmat. roman. < lat. raia, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
rdečelístka rdečelístke samostalnik ženskega spola [rdečelístka]
    lističasta goba s tanjšim betom in trosovnico, ki se z zorenjem obarva rožnato; primerjaj lat. Entoloma
STALNE ZVEZE: užitna rdečelistka
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz rdečelistna goba
Celotno geslo eSSKJ
reciklíranje reciklíranja samostalnik srednjega spola [reciklíranje]
    1. ponovna uporaba, predelava odpadne snovi, materiala za proizvodnjo novih stvari
    2. ekspresivno ponovna uporaba, predelava, aktualizacija česa
ETIMOLOGIJA: ↑reciklirati
Celotno geslo eSSKJ
reciklírati reciklíram nedovršni in dovršni glagol [reciklírati]
    1. ponovno uporabljati, predelovati odpadno snov, material za proizvodnjo novih stvari
    2. ekspresivno ponovno uporabljati, predelovati, aktualizirati kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. rezyklieren) iz angl. recycle iz lat. re.. ‛ponovno, spet, nazaj, proti’ + cycle ‛krožiti’
Celotno geslo eSSKJ
refleksologíja refleksologíje samostalnik ženskega spola [refleksologíja]
    metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na masaži določenih točk na stopalih, dlaneh za spodbujanje delovanja posameznih organov, delov telesa; SINONIMI: refleksoterapija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. reflexology, iz ↑refleks + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
Celotno geslo eSSKJ
refléksoterapévt refléksoterapévta samostalnik moškega spola [refléksoterapéu̯t]
    kdor se ukvarja z refleksoterapijo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. reflexotherapist iz ↑refleks + ↑terapevt
Celotno geslo eSSKJ
refléksoterapévtka refléksoterapévtke samostalnik ženskega spola [refléksoterapéu̯tka]
    ženska, ki se ukvarja z refleksoterapijo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑refleksoterapevt
Število zadetkov: 668872