Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

rútka rútke samostalnik ženskega spola [rútka]
    1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutica
      1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške uniforme; SINONIMI: rutica
      1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SINONIMI: ruta, rutica
STALNE ZVEZE: rdeča rutka, rumena rutka
ETIMOLOGIJA: ruta
S simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za siemens
s1 s-ja in s-a tudi s samostalnik moškega spola [sə̀] in [ès]
    1. devetnajsta črka slovenske abecede
      1.1. soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
s2 simbol
    simbol za enoto sekunda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za sekunda
sabljastozóbi sabljastozóba sabljastozóbo pridevnik [sabljastozóbi]
STALNE ZVEZE: sabljastozoba mačka, sabljastozobi tiger
ETIMOLOGIJA: iz sabljast zob
sadíst sadísta samostalnik moškega spola [sadíst]
    kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sadist iz sadizem
sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən]
    1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
      1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali željo po njem
    2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej sadizem
sadístično prislov [sadístično]
    1. takó, da je prisoten užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
    2. ekspresivno takó, da je neprizanesljivo, neusmiljeno
ETIMOLOGIJA: sadističen
sadístka sadístke samostalnik ženskega spola [sadístka]
    ženska, ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
ETIMOLOGIJA: sadist
sadízem sadízma samostalnik moškega spola [sadízəm]
    1. doživljanje užitka ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
    2. ekspresivno neprizanesljivost, neusmiljenost pri delovanju, odnosih
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sadismus) iz frc. sadisme, po francoskem pisatelju markizu Donatienu-Alphonsu Françoisu de Sadu (1740–1814) - več ...
sága ságe samostalnik ženskega spola [sága]
    1. iz literarne vede staro nordijsko pripovedno delo z mitološko in junaško motiviko
    2. iz literarne vede roman, cikel romanov s pripovedjo o več rodovih ene družine
    3. ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo, cikel o pomembnih dogodkih, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
    4. ekspresivno dolgo časa trajajoče dogajanje, ki povzroča čustveno vznemirjenost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sage iz stnord. saga, sorodno z nem. sagen ‛govoriti, pripovedovati’ - več ...
sálo sála samostalnik srednjega spola [sálo]
    1. maščobno tkivo pri živali, zlasti pri prašiču; SINONIMI: neformalno špeh
      1.1. to tkivo zlasti kot hrana, jed
    2. ekspresivno podkožno maščobno tkivo pri človeku; SINONIMI: neformalno, ekspresivno špeh
FRAZEOLOGIJA: vreča sala
ETIMOLOGIJA: = stcslov. salo, hrv., srb. sȁlo, rus. sálo, češ. sádlo < pslov. *sadlo, nejasnega izvora - več ...
salónar salónarja samostalnik moškega spola [salónar]
    1. navadno v množini eleganten nizek ženski čevelj s srednje visoko ali visoko peto
      1.1. navadno v množini eleganten nizek moški čevelj
ETIMOLOGIJA: salon
sámohranílec sámohranílca samostalnik moškega spola [sámohraníləc sámohranílca] in [sámohraníləc sámohraníu̯ca]
    1. kdor v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
      1.1. moški, ki v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
ETIMOLOGIJA: sam + hranilec
sámohranílka sámohranílke samostalnik ženskega spola [sámohranílka] in [sámohraníu̯ka]
    ženska, ki v enostarševski družini preživlja, vzgaja otroka
ETIMOLOGIJA: sam + hranilka
sámohranílstvo sámohranílstva samostalnik srednjega spola [sámohranílstvo] in [sámohraníu̯stvo]
    preživljanje, vzgoja otroka v enostarševski družini
ETIMOLOGIJA: samohranilec
samojéd samojéda samostalnik moškega spola [samojét samojéda]
    velik pes z gosto srednje dolgo dlako bele barve, pokončnimi uhlji in košatim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Samoyed, okrajšano iz Samoyed dog ‛samojedski pes’, po sibirskih nomadskih ljudstvih Samojedi
samoróg samoróga samostalnik moškega spola [samorók samoróga]
    1. mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: enorog
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela
    3. zobati kit s spiralastim izrastkom, ki spominja na dolg rog, na sredini čela; primerjaj lat. Monodon monoceros
ETIMOLOGIJA: sam + rog
samospèv samospéva in samospév samospéva samostalnik moškega spola [samospèu̯ samospéva] in [samospéu̯ samospéva]
    iz glasbene umetnosti skladba za glas in klavir
ETIMOLOGIJA: sam + spev
samostálnik samostálnika samostalnik moškega spola [samostálnik]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: edninski samostalnik, izglagolski samostalnik, množinski samostalnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...
Število zadetkov: 668872