Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírkou̯ sírkova sírkovo]
    2. neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo
ETIMOLOGIJA: sirek
sírni sírna sírno pridevnik [sírni] ETIMOLOGIJA: sir
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]
    tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej siriti - več ...
sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo] ETIMOLOGIJA: sir
sírovka1 sírovke samostalnik ženskega spola [sírou̯ka]
    1. užitna lističasta goba z oranžnim mlečnim izcedkom; primerjaj lat. Lactarius
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: užitna sirovka
ETIMOLOGIJA: = nar. češ. syrůvka ‛neka užitna goba’ < pslov. *syrovъka iz *syrovъ ‛surov’, prvotno torej ‛goba, ki se jo lahko jé tudi surovo’ - več ...
sírovka2 sírovke samostalnik ženskega spola [sírou̯ka]
    manj formalno štručka z zapečenim sirom na skorji; SINONIMI: sirova štručka
ETIMOLOGIJA: sir
sívček sívčka samostalnik moškega spola [síu̯čək]
    1. ekspresivno žival sive barve, zlasti osel
    2. visok fižol z manjšimi zelenkasto sivimi zrni
    3. ljubkovalno moški s sivimi lasmi, navadno star
    4. ekspresivno kar je sive barve, zlasti las
ETIMOLOGIJA: siv
sívec sívca samostalnik moškega spola [sívəc]
    žival sive barve
ETIMOLOGIJA: siv
sivênje sivênja samostalnik srednjega spola [sivênje]
    proces, pri katerem kaj postaja sivo
ETIMOLOGIJA: siveti
sívert síverta; in sievert samostalnik moškega spola [sívert]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje ekvivalentne doze ionizirajočega sevanja, ki ga absorbira biološko tkivo in ustreza enemu joulu absorbirane energije na kilogram snovi, pomnoženim z ustreznim utežnim faktorjem; simbol: Sv
ETIMOLOGIJA: sievert
sivéti sivím nedovršni glagol [sivéti]
    1. postajati siv
      1.1. dobivati sivo barvo las, dlak
ETIMOLOGIJA: siv
sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína]
    1. siva barva, lastnost sivega
      1.1. odtenek sive barve, ki se izbere v nastavitvah zaslona
    2. ekspresivno kar je sive barve
    3. ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje
ETIMOLOGIJA: siv
sivíti sivím nedovršni glagol [sivíti]
    1. delati, povzročati, da kaj postane sivo
    2. v obliki siviti se, ekspresivno biti viden, zaznaven v sivih, sivkastih odtenkih
ETIMOLOGIJA: siv
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: siv
sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast]
    ki ni popolnoma siv
ETIMOLOGIJA: siv
sívkin sívkina sívkino pridevnik [síu̯kin] ETIMOLOGIJA: sivka
skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč]
    1. žival, ki dobro skače
    2. iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae
    3. iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola
    4. starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem
    5. pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše
    6. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj
STALNE ZVEZE: mongolski skakač, puščavski skakač
ETIMOLOGIJA: skakati
skalárka skalárke samostalnik ženskega spola [skalárka]
    riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Pterophyllum scalare
ETIMOLOGIJA: iz drugega dela taksonomskega imena nlat. scalare iz lat. scālāris ‛stopniščen, lestven’ iz scālae ‛stopnice, lestev’, ker neparne plavuti te ribe izgledajo kot lestev
skalíti skalím dovršni glagol [skalíti]
    1. narediti, povzročiti, da kaj postane neprozorno zaradi plavajočih drobnih delcev, primesi
    2. v obliki skaliti se postati neprozoren zaradi plavajočih drobnih delcev, primesi
    3. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da česa ugodnega, pozitivnega ni več ali se manjša, slabša
    4. v obliki skaliti se, navadno ekspresivno preiti v stanje neprisotnosti ali manjšanja, slabšanja
FRAZEOLOGIJA: skaliti vodo
ETIMOLOGIJA: kaliti
skarabêj skarabêja samostalnik moškega spola [skarabêj]
    1. iz zoologije hrošč črne barve, ki iz živalskih iztrebkov oblikuje kroglico, v katero samica odloži jajčeca, živeč zlasti v Sredozemlju; primerjaj lat. Scarabaeus sacer
    2. okrasni predmet, nakit v obliki ali s podobo tega hrošča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Skarabäus in) lat. scarabaeus ‛hrošč’ iz gr. kā́rabos ‛morski rak’ - več ...
Število zadetkov: 668872