- 2. neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
- tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
sírovka1 sírovke samostalnik ženskega spola [sírou̯ka]
ETIMOLOGIJA: = nar. češ. syrůvka ‛neka užitna goba’ < pslov. *syrovъka iz *syrovъ ‛surov’, prvotno torej ‛goba, ki se jo lahko jé tudi surovo’ - več ...
- 1. užitna lističasta goba z oranžnim mlečnim izcedkom; primerjaj lat. Lactarius
- 1.1. ta goba kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = nar. češ. syrůvka ‛neka užitna goba’ < pslov. *syrovъka iz *syrovъ ‛surov’, prvotno torej ‛goba, ki se jo lahko jé tudi surovo’ - več ...
sívert síverta; in sievert samostalnik moškega spola [sívert]
- iz fizike izpeljana merska enota za izražanje ekvivalentne doze ionizirajočega sevanja, ki ga absorbira biološko tkivo in ustreza enemu joulu absorbirane energije na kilogram snovi, pomnoženim z ustreznim utežnim faktorjem; simbol: Sv
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
ETIMOLOGIJA: ↑siv
- 1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
- 2. žival sive barve, navadno krava
- 3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
- 4. medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: iz čebelarstva kranjska čebela, kranjska sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv
skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč]
ETIMOLOGIJA: ↑skakati
- 1. žival, ki dobro skače
- 2. iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae
- 3. iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola
- 4. starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem
- 5. pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše
- 6. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj
ETIMOLOGIJA: ↑skakati
skalárka skalárke samostalnik ženskega spola [skalárka]
- riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Pterophyllum scalare
skalíti skalím dovršni glagol [skalíti]
ETIMOLOGIJA: ↑kaliti
- 1. narediti, povzročiti, da kaj postane neprozorno zaradi plavajočih drobnih delcev, primesi
- 2. v obliki skaliti se postati neprozoren zaradi plavajočih drobnih delcev, primesi
- 3. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da česa ugodnega, pozitivnega ni več ali se manjša, slabša
- 4. v obliki skaliti se, navadno ekspresivno preiti v stanje neprisotnosti ali manjšanja, slabšanja
ETIMOLOGIJA: ↑kaliti
skarabêj skarabêja samostalnik moškega spola [skarabêj]
- 1. iz zoologije hrošč črne barve, ki iz živalskih iztrebkov oblikuje kroglico, v katero samica odloži jajčeca, živeč zlasti v Sredozemlju; primerjaj lat. Scarabaeus sacer
- 2. okrasni predmet, nakit v obliki ali s podobo tega hrošča
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 154
- 155
- 156
- 157
- 158
- 159
- 160
- ...
- 33444
- Naslednja »
Število zadetkov: 668872