Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol:Be
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Beryllium, angl.berylliumin frc.béryllium iz nlat.beryllium, iz stfrc.beryl‛beril’ < lat.bēryllus, prevzeto iz gr.bḗryllos
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 19. 4. 2025.
bernardínec bernardíncasamostalnik moškega spola[bernardínəc]
zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star.nem.Bernardshund, frc.saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 19. 4. 2025.
iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijekaroten beta, iz biologije, iz farmacijeprovitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.β-Carotene iz frc.β-carotène, iz gr.beta‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 19. 4. 2025.
bèzeg bèzgainbezèg bezgàsamostalnik moškega spola[bə̀zək bə̀zga]in[bəzə̀k bəzgà]
1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat.Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanikečrni bezeg
1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv.kajk.bezek, nar.srb.bázag, sorodno še hrv.bàzga, čak.bȃzd, nar.rus.bóz, češ.bez < pslov.*bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide.*bheu̯-‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo-‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 19. 4. 2025.
Vse predloge novih besed skrbno zbiramo, jih analiziramo na podlagi gradiva in jih glede na rezultate analiz upoštevamo pri novih različicah slovarjev ali pri novih slovarjih.