Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

šaljívec šaljívca samostalnik moškega spola [šaljívəc]
    kdor se (rad) šali
FRAZEOLOGIJA: dan šaljivcev
ETIMOLOGIJA: šaljiv
šaljívka šaljívke samostalnik ženskega spola [šaljíu̯ka]
    1. ženska, ki se (rada) šali
    2. pesem s šaljivo vsebino, navadno krajša
ETIMOLOGIJA: šaljivec
šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón]
    1. lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: iz biologije kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...
šansón šansóna samostalnik moškega spola [šansón]
    pesem z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, navadno sentimentalna, satirična, za katero je značilno recitativno petje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chanson < lat. cantiō ‛petje, pesem’ - več ...
šansonjêr šansonjêrja samostalnik moškega spola [šansonjêr]
    kdor izvaja šansone
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chansonnier iz šanson
šansonjêrka šansonjêrke samostalnik ženskega spola [šansonjêrka]
    ženska, ki izvaja šansone
ETIMOLOGIJA: šansonjer
šardoné glej chardonnay
šárg šárga samostalnik moškega spola [šárk šárga]
    iz zoologije morska riba z majhnimi usti in širokim ovalnim trupom srebrnkaste barve s temnimi prečnimi progami; primerjaj lat. Diplodus sargus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. it. sargo < lat. sargus, to prevzeto iz gr. sargós
šárplanínec šárplanínca samostalnik moškega spola [šárplanínəc]
    velik dolgodlak pes, navadno temno sive barve, s krepkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srb. šarplanínac, po Šar planini, goratem področju med Kosovom in Makedonijo - več ...
šatráj glej šetráj
ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola [ščenè] in [ščêne]
    1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček
    2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno cucek
    3. slabšalno kdor je nepomemben, zanemarjen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. *ščenę iz *ščenъ ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz *(s)ken- ‛na novo nastati, roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanī́na- ‛mlad’, kanyā̀ ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, nov’ in konec - več ...
ščipálec ščipálca samostalnik moškega spola [ščipáləc ščipáu̯ca] in [ščipáləc ščipálca]
    1. iz zoologije pajkovec s krajšim glavoprsjem in daljšim členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu; primerjaj lat. Scorpiones
    2. manjšim kleščam podobna priprava za krajšanje nohtov; SINONIMI: ščipalnik
    3. manj formalno uslužbenec, ki pregleduje vozovnice, vstopnice
ETIMOLOGIJA: ščipati
ščipálnik ščipálnika samostalnik moškega spola [ščipálnik]
    1. manjšim kleščam podobna priprava za krajšanje nohtov; SINONIMI: ščipalec
    2. nekdaj očala brez ročk, ki se pritrdijo na nos
ETIMOLOGIJA: ščipati
ščítkar ščítkarja samostalnik moškega spola [ščítkar]
    iz agronomije, iz zoologije parazitska žuželka z belimi krili, prekritimi z voskastimi spiralami, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Trialeurodes vaporariorum; SINONIMI: bela muha, bela mušica, iz agronomije, iz zoologije rastlinjakov ščitkar
STALNE ZVEZE: rastlinjakov ščitkar
ETIMOLOGIJA: ščitek
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]
    1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
      1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
šêjek šêjka samostalnik moškega spola [šêjək]
STALNE ZVEZE: žabji šejek
ETIMOLOGIJA: sorodno s šajka ‛majhna ladja’; prvotni pomen ‛žabji splav, čoln’
šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo]
    1. ki je v zvezi s praznikom ob godu svetega Janeza Krstnika 24. junija
STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’
šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka]
    1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, pikastimi listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi v socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Hypericum perforatum; SINONIMI: šentjanževa roža
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: šentjanžev - več ...
šêrpa šêrpe tudi šêrpa samostalnik moškega spola [šêrpa]
    vodnik, podporni alpinist nosač v himalajskih odpravah, zlasti domačin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Sherpa, prvotno ime vzhodnonepalskega, po izvoru tibetanskega ljudstva, katerega pripadnike najemajo himalajske odprave za nosače - več ...
šetráj šetrája; tudi šatráj samostalnik moškega spola [šetráj]
    1. grmičasta rastlina z ovalnimi listi na razvejanem steblu in manjšimi belimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Satureja
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: kraški šetraj, vrtni šetraj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei iz lat. saturēia - več ...
Število zadetkov: 668872