Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

urán urána samostalnik moškega spola [urán]
    1. težka radioaktivna kovina sive barve, kemijski element; simbol: U
      1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
STALNE ZVEZE: obogateni uran, oplemeniteni uran, osiromašeni uran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Uran iz nlat. uranium, po planetu Uran - več ...
úrh úrha samostalnik moškega spola [úrh]
    iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj lat. Bombina
STALNE ZVEZE: hribski urh, nižinski urh
ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...
urtikárija urtikárije samostalnik ženskega spola [urtikárija]
    iz medicine kožna bolezen, pri kateri se nenadno pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji; SINONIMI: koprivnica
STALNE ZVEZE: solarna urtikarija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. urticaria, iz lat. urtīca ‛kopriva’ - več ...
úsnjevka úsnjevke samostalnik ženskega spola [úsnjeu̯ka]
STALNE ZVEZE: rdeča usnjevka
ETIMOLOGIJA: usnje
ustrojèn ustrojêna ustrojêno pridevnik [ustrojèn]
    1. ki je predelan v usnje
    2. navadno ekspresivno ki je, postane trši, manj občutljiv, odpornejši
    3. ki je prilagojen, oblikovan čemu ustrezno, na določen način
ETIMOLOGIJA: ustrojiti
ustrojíti ustrojím dovršni glagol [ustrojíti]
    1. predelati surovo živalsko kožo v usnje
    2. navadno ekspresivno povzročiti, da kaj postane trše, manj občutljivo, odpornejše
    3. prilagoditi, izoblikovati kaj čemu ustrezno, na določen način
    4. v obliki ustrojiti se, ekspresivno postati manj občutljiv, odpornejši na težave, neugodje
FRAZEOLOGIJA: ustrojiti kožo komu
ETIMOLOGIJA: strojiti
úúú medmet
    1. tudi ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko u posnema glas pri jokanju
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko u posnema glas pri tuljenju
      1.2. tudi z večkrat ponovljeno črko u, tudi ponovljeno posnema glas sove
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema tuljenje in oglašanje sove, hu
úvala úvale samostalnik ženskega spola [úvala]
    1. iz geografije kraška kotanja nepravilne oblike z neravnim dnom in sklenjenim obodom, dolga do nekaj kilometrov in globoka nekaj deset metrov
    2. manjši morski zaliv, nastal v delno potopljeni kraški kotanji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. ȕvala ‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz valiti - več ...
úzo úza; in ouzo samostalnik moškega spola [úzo]
    žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije
ETIMOLOGIJA: ouzo
V1 simbol
    2. del pridevniške zloženke v obliki n-V voltni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za volt
V2 simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. V, simbola za element vanadij
vampír vampírja samostalnik moškega spola [vampír]
    1. bajeslovno bitje, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
    2. manjši netopir, ki se ponoči prehranjuje s krvjo toplokrvnih živali, zlasti sesalcev, in živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Desmodontinae; SINONIMI: iz zoologije vampirski netopir
    3. ekspresivno človek ali stvar, ki koga izkorišča, mu jemlje energijo, moči
    4. ekspresivno žival, zlasti žuželka, ki sesa kri
STALNE ZVEZE: veliki nepravi vampir
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vàmpīr = bolg. vampír, rus. upýrь, češ. upír, morda iz pslov. *ǫpyrъ iz *ǫ- ‛ne’ in *pyrъ ‛ogenj, žareč pepel’, prvotno *‛nesežgan mrtvec’ - več ...
vampírka vampírke samostalnik ženskega spola [vampírka]
    bajeslovno bitje ženskega spola, navadno z dolgima podočnikoma, ki ponoči vstaja iz groba in hodi pit kri živim bitjem, zlasti človeku
ETIMOLOGIJA: vampir
vampírski vampírska vampírsko pridevnik [vampírski] STALNE ZVEZE: vampirski netopir
ETIMOLOGIJA: vampir
vanádij vanádija samostalnik moškega spola [vanádi]
    zelo trda kovina modrikasto sive barve, kemijski element; simbol: V
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vanadium, frc., angl. vanadium iz nlat. vanadium, po vzdevku nordijske boginje Freje, nord. Vanadís
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo] ETIMOLOGIJA: vanilija
vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin] ETIMOLOGIJA: vanilija
vanilín vanilína samostalnik moškega spola [vanilín]
    1. bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov
      1.1. sladkor z dodatkom te snovi
    2. kot pridevnik ki je v zvezi z vanilinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vanillin, nem. Vanillin, iz vanilija
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
      1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
      1.2. vonj, aroma tega plodu
      1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
      1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
Število zadetkov: 668872