Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

véšča véšče samostalnik ženskega spola [véšča]
    1. metulj, ki je dejaven ob mraku, ponoči; primerjaj lat. Pyralidae
    2. ženski podobno bajeslovno bitje, ki se pojavlja zlasti ponoči in škoduje ljudem
    3. slabšalno ženska, navadno starejša, ki je hudobna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: koruzna vešča, prosena vešča
ETIMOLOGIJA: kot hrv. vjȅštica ‛hudobna čarovnica’ in ‛nočni metulj’, rus. veščún ‛vedeževalec’, češ. věštec ‛prerok, vedeževalec’ in pslov. *věštьcь ‛čarovnik’ iz vešč; pomen ‛nočni metulj’ se je razvil zaradi predstave, po kateri so te živali preobražene čarovnice - več ...
vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán]
    1. kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrolom
    2. manj formalno sprednja šipa vozila; SINONIMI: vetrobranska šipa
ETIMOLOGIJA: veter + bran
vetrocvétka vetrocvétke samostalnik ženskega spola [vẹtrocvétka]
    iz botanike rastlina, ki jo oprašuje veter
ETIMOLOGIJA: veter + cvetka
vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]
    1. lomljenje dreves zaradi močnega vetra
      1.1. zaradi močnega vetra polomljeno drevje
      1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
ETIMOLOGIJA: veter + lom
vetrolòv vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolòu̯ vetrolôva]
    manjši prostor pri vhodu v stavbo, ki zmanjšuje vdor hladnega zraka v notranje prostore
ETIMOLOGIJA: veter + loviti
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]
    vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: veter
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]
    1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
      1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: veter
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]
    1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
    2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
véveričji véveričja véveričje pridevnik [véveričji] ETIMOLOGIJA: veverica
véverička véveričke samostalnik ženskega spola [véverička]
    navadno ekspresivno veverica, zlasti manjša
ETIMOLOGIJA: veverica
vezáj vezája samostalnik moškega spola [vezáj]
    ločilo, ki se uporablja pri vezanju delov besed; znak: -
ETIMOLOGIJA: vezati
véznik véznika samostalnik moškega spola [véznik]
    1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijo
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: podredni veznik, priredni veznik
ETIMOLOGIJA: vezati
vézniški vézniška vézniško pridevnik [vézniški] STALNE ZVEZE: vezniška beseda
ETIMOLOGIJA: veznik
vgravírati vgravíram dovršni glagol [u̯gravírati]
    1. vrezati črke, podobe v tršo podlago
    2. ekspresivno povzročiti, da se česa ne da pozabiti
ETIMOLOGIJA: gravirati
vídeoblóg vídeoblóga in vídeoblôg vídeoblôga samostalnik moškega spola [vídeoblók vídeoblóga] in [vídeoblôk vídeoblôga]
    1. spletno mesto za objavljanje videoposnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
      1.1. videoposnetek, objavljen na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. videoblog, iz video + blog
vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra]
    manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra
FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro- iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá- ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...
vídrin vídrina vídrino pridevnik [vídrin] ETIMOLOGIJA: vidra
vijáčiti vijáčim nedovršni glagol [vijáčiti]
    1. pritrjevati vijake, z vijaki
      1.1. sestavljati, popravljati stroje, naprave
    2. loviti ribe z vabo na vrvici, ki se navija na kolesce na ribiški palici
ETIMOLOGIJA: vijak
víski vískija; tudi whiskey; tudi whisky samostalnik moškega spola [víski]
    žgana pijača iz žita, zlasti ječmena
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. whiskey, whisky, skrajšano iz škot. uisge beatha, prvotno ‛voda življenja’, iz uisge ‛voda’ in beatha ‛življenje’ - več ...
viskóza viskóze samostalnik ženskega spola [viskóza]
    1. težko tekoča snov, pridobljena iz celuloze, za izdelovanje tekstilnih vlaken, celofana
      1.1. vlakna iz te snovi kot surovina za blago
      1.2. gladko, lesketajoče se blago iz teh vlaken
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evr. jezikov, nem. Viskose, it. viscosa, frc. viscose, iz lat. viscōsus ‛lepljiv’, iz viscum ‛omela, ptičji lim’ - več ...
Število zadetkov: 668872